Franja

rest¹ [rest] samostalnik
(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče
tehnično opora, opornik, podpornik
glasba pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena moč

without rest brez miru, brez odloga, nemudoma
at rest miren, nepremičen, mrtev
a good night's rest dobro spanje
rest room soba za počivanje, dnevna soba; ameriško toaleta
rest period šport odmor v igri
day of rest dan počitka, praznik
sailors' rest dom za pomorščake
travellers' rest turistični dom (prenočišče)
vulcano at rest mirujoč vulkan
to be at rest mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjen
to allow an hour for rest privoščiti si uro počitka
to come to rest priti do miru, pomiriti se
to go (to retire) to rest iti k počitku, iti spat
to lay to rest položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopati
to set s.o.'s mind at rest pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti koga
to set a question at rest odločiti, rešiti vprašanje
to take a rest odpočiti se
to take one's rest počivati, iti k počitku
I want rest potreben sem počitka

retrostante agg. ki stoji zadaj:
la camera retrostante il salotto soba za sprejemnico

réven (-vna -o)

A) adj.

1. povero, indigente, misero, disagiato:
reven kot cerkvena miš povero in canna
nekaj revnih hiš quattro misere case

2. (po vrednosti, količini majhen) povero, scarso, misero, miserabile, modesto, magro:
reven pridelek raccolto scarso, annata magra
revna plača stipendio misero

3. (slabe kakovosti) scadente; inconcludente, banale:
reven izgovor scusa banale
revna igra gioco inconcludente

4. (skromen) povero, modesto:
revno kosilo pranzo modesto
revna soba stambugio

5. star. (vreden pomilovanja) povero, misero, tapino, tapinello:
revna, zapuščena mati povera madre, abbandonata

6. star. (slaboten, onemogel) debole, fragile, estenuato:
bil je ves reven in shujšan era debole e smagrito
klicala ga je z revnim glasom lo chiamava con voce debole

B) revni (-a -o) m, f, n
revni in bogati i poveri e i ricchi

ropotíja lumber; trashery, trash; junk

soba za ropotíjo lumber room; limbo
vsa moja ropotíja (= imetje) all my worldly chattels

z, s²

1. kom, čim: mit (s sinom mit dem Sohn, s sekiro mit der Axt, s hripavim glasom mit heiserer Stimme)

2. povezano z: mit (hiša z vrtom ein Haus mit Garten, soba z zajtrkom ein Zimmer mit Frühstück, ležati z vročino mit Fieber im Bett liegen)
z apetitom mit Appetit
z namenom (namerno) mit Absicht
vsebujoč: mit (kozarec z medom ein Glas mit Honig, vreča s krompirjem ein Sack mit Kartoffeln)
(skupaj) z samt, und (gospod X z družino Herr X samt/und Familie)
v starosti: mit (mit 19 Jahren)

3. v smeri:
s tokom mit dem Strom
z vetrom mit dem Wind
meja z … die Grenze mit …
mejiti z/na … grenzen auf (z Italijo auf Italien), ( ležati ob ) angrenzen an

4. sredstvo: durch (postati bolj razgledan z branjem durch Lektüre sein Allgemeinwissen vergrößern, s pritiskom na ta gumb durch Drücken dieses Knopfes)
prepričati z argumenti durch Argumente überzeugen
doseči z vztrajnostjo durch Ausdauer (sein Ziel) erreichen
matematika deliti z dividieren durch; mittels (des) (s škripcem mittels Flaschenzug, mittels eines Flaschenzugs)

5.
z naslovom besedilo: unter dem Titel, unter der Überschrift
pismo: per Adresse
z datumom unter dem Datum
dobava s prvim majem: lieferbar per (ersten Mai)

sacred [séikrid] pridevnik (sacredly prislov)
cerkev svet, posvečen, bogu prijeten; nedotakljiv; časten; cerkven, biblijski, verski, duhoven; namenjen, izključno primeren kaki osebi ali namenu
figurativno vreden spoštovanja, kot se izkazuje svetim stvarem; (redko) preklet

sacred duty sveta dolžnost
sacred to the memory... posvečeno spominu...
sacred concert cerkven koncert
a sacred memory svet spomin
this room is sacred to the master of the house ta soba je svetišče za gospodarja hiše
a sacred desire for wealth prekleta sla po bogastvu
to hold s.th. sacred imeti kaj za sveto
Sacred College kardinalski kolegij (v Rimu)
sacred cow sveta krava, figurativno nekaj svetega, nedotakljivega, sakrosanktnega
sacred music cerkvena, dúhovna glasba
sacred number sveto število
sacred weed sleng, botanika sporiš; tobak
Sacred Writ religija sveto pismo, biblija
sacred place pravno grob
a tree sacred to Jupiter Jupitru posvečeno drevo

sacrificato agg.

1. žrtvovan

2. požrtvovalen

3. (non valorizzato):
questa ragazza è sacrificata in questo lavoro pri tem delu je dekleta škoda
con questo arredamendo la stanza è sacrificata s takim pohištvom soba zgubi

saloon [səlú:n] samostalnik
(hotelski) salon, hala, dvorana; družabna, plesna dvorana; dvorana za razstave; obednica
ameriško točilnica, bifé, bar, beznica

billiard saloon biljardna soba

sapere^*

A) v. tr. (pres. sò)

1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati

6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

B) v. intr.

1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim

séjen de la sesión

sejna dvorana, soba salón m (ali sala f) de sesiones
sejni zapisnik acta f de la sesión
sestaviti sejni zapisnik levantar acta (de la sesión)

sejn|i (-a, -o) Sitzungs- (dvorana der Sitzungssaal, soba das Sitzungszimmer)

séjni de (la) séance, des séances

sejna dvorana, soba salle ženski spol des séances
sejni zapisnik procès-verbal moški spol de la séance

séjour [sežur] masculin (začasno) bivanje (v nekem kraju); bivališče

séjour forcé prisilno bivanje
le séjour éternel (religion) nebesa, raj
séjour de détente, thermal bivanje za odpočitek, za zdravljenje
séjour d'été à la campagne letovanje na deželi
séjour de neige bivanje za odpočitek v zimskem centru
séjour solitaire samotno bivališče
permission féminin, interdiction féminin de séjour dovoljenje za bivanje, prepoved bivanja
interdit masculin de séjour oseba, ki ji je prepovedano bivanje (v nekem kraju)
salle féminin de séjour dnevna soba
un trois pièces: séjour, deux chambres trisobno stanovanje: dnevna soba, dve spalnici
taxe féminin de séjour (turistična) taksa (za bivanje)
faire un bref, un long séjour à la campagne bivati kratek čas, daljši čas na deželi

semaine [səmɛn] féminin teden; tedensko delo, tedenska plača; skupina sedmih podobnih predmetov

en semaine med tednom (t. j. ne na nedeljo)
une fois la semaine, par semaine enkrat na teden
semaine anglaise delovni teden, v katerem se poleg nedelje tudi v soboto popoldne ne dela
la semaine dernière, passée pretekli teden
la semaine prochaine prihodnji teden
des semaines entières tedne in tedne, cele tedne
la semaine seulement le ob delavnikih
semaine de blanc (commerce) beli teden
semaine en cours tekoči teden
semaine de cinq jours, de 40 heures petdnevni, 40-urni delovni teden
la semaine des quatre semaines o sv. Nikoli
semaine sainte (religion) veliki teden
jour masculin de semaine delavnik
chambre féminin louée à la semaine tedensko najeta soba
politique féminin à la petite semaine nedolgoročna politika
avoir une semaine chargée imeti mnogo dela v nekem tednu
billet masculin de fin de semaine nedeljska, vikend vozovnica
faire la semaine anglaise ne delati ne v nedeljo ne v soboto popoldne
partir à la campagne en fin de semaine za konec tedna oditi na deželo
(vieilli) prêter à la petite semaine posoditi za kratek rok in za visoke obresti
être de semaine imeti tedensko (dežurno) službo

sentire

A) v. tr. (pres. sēnto)

1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati

3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se

6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost

separado ločen, poseben, separaten

por separado ločeno; s posebno pošto
cargar por separado posebej zaračunati
cuarto por separado soba za gosta
paz por separado separaten mir

separáten separate

separáten vhod (soba) separate entrance (room)
separátna mirovna pogodba separate peace treaty
separátno prislov separately

separáten séparé, à part, particulier, isolé, détaché

separatni mir paix séparée
separatna soba (v restavraciji) salle ženski spol (manjša cabinet moški spol) à part (ali séparé(e))
separatni vhod entrée particulière
separatno séparément, à part l'un de l'autre, de façon séparée

separáten separado

separatni mi paz f separada
separatna soba gabinete m particular
separatno por separado

servant [sə́:vənt] samostalnik
(glavni) služabnik, sluga, služitelj, posel; hišna pomočnica, služabnica; državni (javni) uslužbenec
množina služinčad, posli

servants' hall soba za posle
civil servant uslužbenec državnih, nevojaških, civilnih ustanov
domestic servants hišni posli, služinčad
general servant služkinja za vsa dela
indoor servant služabnik, ki opravlja posle v hiši
maid-servant služkinja, dekla
man-servant služabnik, sluga
out-door servant služabnik, ki opravlja posle zunaj hiše (vrtnar, konjski hlapec ipd.)
Post-Office servant britanska angleščina poštni uslužbenec
public servants državni nameščenci
Your obedient servant Vaš vdani (vljudnosti izraz na koncu pisma pred podpisom; se rabi danes le v uradnih dopisih)
he keeps four servants on ima štiri služahnike