Franja

Zadetki iskanja

  • cedil|o srednji spol (-a …) der Seiher, z večjimi luknjami: der Durchschlag; das Sieb (ročno Handsieb, oljno Ölsieb)
    figurativno pustiti na cedilu in Stich lassen, im Regen stehen lassen
    ostati na cedilu sich verraten und verkauft fühlen
  • cedílo colander; strainer; percolator; filter

    na cedílu ostati (figurativno) to get left in the lurch
    pustiti koga na cedílu to let someone down, to desert someone, to leave someone in the lurch, to forsake someone, to fail someone, to leave someone in a jam ali in a mess; to abandon someone, ZDA to go back on someone, (razočarati) to disappoint someone
    ne pusti me na cedílu v sili! don't fail me now I need you!
    pustiti dekle na cedílu to leave a girl in the lurch
  • cedílo passoire ženski spol , filtre moški spol

    figurativno na cedilu pustiti abandonner (ali laisser) dans l'embarras, faire faux bond à, laisser en panne
    na cedilu ostati en être pour ses frais; familiarno être le dindon de la farcé, se brosser
  • cedílo (-a) n colino; colatoio; colabrodo:
    pren. ostati na cedilu restare con un palmo di naso, restare a bocca asciutta, restare con un pugno di mosche in mano
    pren. pustiti koga na cedilu lasciare in asso qcn., abbandonare qcn. (alla sua sorte)
  • cedílo colador m (za čaj de té) ; coladero m ; filtro m

    pustiti koga na cedilu (fig) abandonar (ali desamparar ali fam dejar en la estacada) a alg; dejar mal parado a alg; dejar empantanado a alg; dejar a alg en las astas del toro
    spomin me pušča na cedilu me falla la memoria
  • cesar (pre)nehati; ugasniti, prestati; opustiti

    cesar de correr nehati teči
    en su empleo prenehati s službo(vanjem), pustiti službo
    cesar los trabajos prenehati z delom
    sin cesar neprestano
    ¡cesar fuego! (voj) ustaviti ogenj!
  • change [šɑ̃ž] masculin menjanje, menjava (denarja); premena; menjalnica; tečaj; (lov) zamenjava živali z drugo živaljo, napačna sled

    change du jour dnevni tečaj
    change à vue menica na vpogled
    agent masculin de change borzni agent
    bureau masculin de change menjalnica
    cours masculin de change devizni tečaj
    infraction féminin des changes devizni prestopek
    lettre féminin de change menica
    prix masculin de change ažio
    ils ont tout juste un change de drap imajo le eno nadomestno (rezervno) rjuho
    donner le change à quelqu'un (figuré) prevarati koga, nasuti komu peska v oči
    endosser un effet de change indosirati menico
    la bête donne le change žival spelje pse na drugo sled, na zasledovanje druge živali
    le change est au pair menjava (denarja) je 1 : 1
    négocier des lettres de change prodati, v promet dati menice
    gagner, perdre au change pridobiti, izgubiti ob menjavi, zameni (denarja)
    prendre le change pustiti se zvoditi, zapeljati v zmoto
    rendre le change à quelqu'un (figuré) komu ničesar, dolžan ne ostati
  • chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

    chemin battu shojena pot (tudi figuré)
    chemin carrossable vozna pot
    chemin côtier obalna pot
    chemin creux pot skozi sotesko
    chemin de (la) croix križev pot
    chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
    chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
    chemin de fer železnica
    par chemin de fer po železnici, z železnico
    prendre le chemin de fer peljati se z železnico
    chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
    de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
    chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
    chemin de fer funiculatre žična železnica
    chemin de fer métropolitain mestna železnica
    chemin de fer de montagne gorska železnica
    chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
    chemin de fer surélevé nadcestna železnica
    chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
    chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
    chemin forestier gozdna pot
    chemin montant klanec
    chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
    chemin de piétons pešpot
    chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
    chemin rural poljska pot
    chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
    chemin de table podolžen namizni prtič
    chemin de traverse prečna pot
    chemin vicinal občinska pot
    chemin du village pot, ki pelje v vas
    en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
    par voie et par chemin z vsemi sredstvi
    vieux comme les chemins zelo star
    bout masculin de chemin kos poti
    coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
    croisée féminin de chemins razpotje, križišče
    grand chemin glavna prometna cesta
    voleur masculin de grand chemin cestni ropar
    deux heures de chemin dve uri hoda
    aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
    aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
    aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
    ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
    s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
    demander le chemin vprašati za pot
    s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
    emprunter un chemin uporabljati pot
    être en chemin de nameravati
    être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
    être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
    être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
    être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
    faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
    faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
    faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
    se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
    se mettre en chemin iti na pot
    passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
    rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
    rester en chemin ostati na poti
    tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
    se tromper de chemin zaiti, zabloditi
    trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
    tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
    qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje
  • cheque1 [ček] samostalnik
    trgovina ček, denarna nakaznica (on za)

    blank cheque bianko ček
    figurativno to give a blank cheque to s.o. pustiti koga, da dela, kar hoče, ne ovirati ga
    to cash a cheque vnovčiti ček
    to draw a cheque napisati ček
  • chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

    chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
    chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
    chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
    chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
    chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
    chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
    chien méchant popadljiv pes
    chien de pique črni Peter (karta)
    nom masculin d'un chien! presneto!
    exposition féminin de chiens pasja razstava
    mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
    métier masculin de chien pasji poklic
    temps masculin de chien pasje, grdo vreme
    travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
    vie féminin de chien pasje življenje
    entre chien et loup v mraku
    arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
    avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
    être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
    être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
    faire le chien couchant biti lizunski
    n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
    écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
    être coiffé à la chien biti ves razkuštran
    je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
    ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
    ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
    jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
    se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
    rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
    un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
    traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
    vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
    ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
    il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
    leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
    j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
    tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
    bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
    autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto
  • choir* [šwar] verbe intransitif pasti (padem)

    laisser choir spustiti na tla, figuré na cedilu pustiti, zapustiti
    après de belles promesses, il nous a laissé choir po lepih obljubah je pozabil na nas
  • chupar (iz)sesati, vsrkati; izvleči, (iz)puliti; Mehika kaditi

    chupar la sangre a alg. komu kri izsesavati
    chuparse shujšati
    chuparse los dedos vse prste si oblizniti
    no chuparse el dedo paziti se, varovati se, ne si pustiti česa natvesti
    ¡chúpate ésa! zdaj lahko od jeze počiš!
  • cmazi|ti (-m) schmoren
    cmaziti se (na soncu) figurativno schmoren (in der prallen Sonne)
    figurativno pustiti koga, da se cmazi v lastnem soku (jemanden) schmoren lassen
  • cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

    à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
    à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
    au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
    au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
    avec cœur vneto
    avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
    de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
    de (tout) cœur od (vsega) srca
    de gaieté de cœur srčno rad
    par cœur na pamet
    sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
    battement masculin de cœur utripanje srca
    beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
    homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
    bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
    mal masculin au cœur (médecine) slabost
    maladie féminin de cœur srčna bolezen
    (religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
    valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
    cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
    cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
    cœur de poule mevža, strahopetec
    cœur du problème bistvo problema
    cœur de salade srčika pri solati
    arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
    je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
    je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
    avoir à cœur de prizadevati si
    il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
    il a le cœur barbouillé slabo mu je
    avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
    avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
    il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
    j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
    j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
    j'ai le cœur serré srce se mi krči
    je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
    j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
    cela me va droit au cœur to me globoko gane
    connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
    décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
    dîner par cœur biti brez obeda, večerje
    mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
    si le cœur vous en dit če to želite
    faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
    faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
    faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
    peser sur le cœur težiti srce
    je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
    prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
    se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
    (re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
    reprendre cœur zopet se opogumiti
    se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
    mon cœur saigne srce mi krvavi
    savoir par cœur na pamet vedeti, znati
    serrer le cœur stiskati, težiti srce
    soulever le cœur zbuditi gnus, stud
    tenir à cœur biti pri srcu
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
    les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato
  • cola ženski spol rep; vlečka; konec; kazensko mesto v šoli

    apearse por la cola dati neumen odgovor
    atar por la cola a/c pri nepravem kraju začeti
    dejar a cola pustiti za seboj
    la cola falta por desollar najhujše še pride
    hacer bajar la cola a alg. koga ponižati
    hacer cola zaosta(ja)ti; v vrsti (»repu«) stati
    ¡haga V. cola! postavite se v vrsto!
    ir a la cola biti zadnji (v vrsti), peljati se v zadnjem vagonu
    ser arrimado a la cola biti omejen (bedast)
    tener (ali traer) cola imeti posledice
    a la cola nazadnje; zadaj
    llevar (la) cola, ser cola biti zadnji pri izpitu
  • cold2 [kould] samostalnik
    mraz
    medicina prehlad, nahod

    to catch (ali get, take) (a) cold prehladiti se
    to have a cold imeti nahod
    to leave s.o. out in the cold ne posvetiti komu pozornosti, pustiti ga na cedilu
    cold in the head nahod
    to be in the cold biti osamljen
    figurativno out in the cold zapuščen, zanemarjen
  • comodino2 m

    1. gled. zastor

    2. žarg. igralec (ki vskoči namesto drugega):
    fare da comodino a qcn. pren. pustiti, da s tabo pometajo
  • compagnie [kɔ̃panji] féminin družba, druščina, tovarišija; trgovska družba; militaire stotnija, četa; stalna gledališka družba

    compagnie affiliée, associée (commerce) sodružba, podružnica
    compagnie antichars protitankovska četa
    compagnie d'assurances zavarovalna družba
    compagnie commerciale trgovska družba
    compagnie de discipline (militaire) kazenska četa
    compagnie fille podružnična družba
    compagnie franche prostovoljska četa
    Compagnie de Jésus jezuitski red
    compagnie maritime, de navigation pomorska družba (za plovbo)
    compagnie-mère matična družba
    compagnie aérienne letalska družba
    compagnie de pionniers pionirska četa
    compagnie du quartier général štabna četa
    l'illustre compagnie Francoska akademija
    avec la seule compagnie de le v spremstvu
    de compagnie skupaj
    de, en compagnie v družbi, v spremstvu
    en galante compagnie v ženski družbi
    (familier) et compagnie in (vsi) drugi (take vrste)
    sans compagnie brez spremstva, sam
    dame, demoiselle féminin de compagnie družabnica
    bonsoir, la compagnie! (populaire) lahko noč vsem!
    je suis bête de compagnie (humour) jaz nisem rad sam, imam rad družbo
    être de bonne, de mauvaise compagnie imeti dobre, slabe manire, biti dostojen, nedostojen
    être d'une compagnie agréable biti prijeten družabnik
    fausser compagnie à quelqu'un zapustiti koga, pustiti koga na cedilu
    tenir compagnie delati družbo
  • complexus -ūs, m (complectī)

    1. oklep, oklepanje, objem, objemanje, obdajanje, obseganje: Lucr., mundus omnia comlexu suo coërcet Ci. vse obdaja, quam (quercum) dum complexibus ambit O. se ga oklepa, pedes ad gressum compositi, bracchia ad complexum Col., cedrus crassitudinis ad trium hominum complexum Plin. da bi jo trije možje komaj oklenili.

    2. occ.
    a) objem, objemanje, objetje (iz ljubezni, naklonjenosti idr.): venisti Brundisium, in sinum … et in complexum tuae mimulae Ci. v srce in naročje, in complexu liberorum coniugisque trucidari Ci., complexūs summae benevolentiae Ci., o qui complexus et gaudia quanta fuerunt! H., ferre matri obviae complexum L. materi naproti teči, da bi jo objel, complexus alicui dare O. obje(ma)ti koga, accipere complexum L. pustiti objeti se, haerere in complexu liberorum Q., de matris complexu avellere Ci. iztrgati iz … objema, complexu matris avellere natam Cat.; pren.: me suo complexu patria tenuit Ci. me je imela v svojem naročju, de eius (Catilinae) delectu, immo vero de complexu eius ac sinu Ci. iz njegovega naročja (o njegovih ljubljencih).
    b) objetje (borcev), sovražen spoprijem, spopad: complexu luctantur polypodes Plin., in Martis complexu cadere Ps.-Q., complexum armorum vitare T. spopad moža z možem.

    3. pren.
    a) ljubeznivo negovanje, ljubezen, dobrohotnost, naklonjenost: totius complexus gentis humanae Ci., habere artes in complexu Plin. iun.
    b) povzetek ali zveza (v govoru): c. loquendi seriesque, c. brevis verborum, c. sermonis, rerum, temporum, personarum Q.
  • conquiēscō -ere -quiēvī -quiētūrus

    I.

    1. umiriti se, upokojiti se: videmus, ut conquiescere ne infantes quidem possint Ci., oportet conquiescere, cubare molliter Cels.

    2. occ.
    a) ležé počivati, mirno ležati: Varr., c. in lecto Cels., necessarium autem est, donec cicatrix sit, conquiescere Cels.
    b) spati in tako počivati, (za)spati, (za)dremati: ut meridie conquieverat C., interdiu vigilare, noctu conquiescere Cels., post cibum meridianum paulisper c. Suet.; preg.: de hac re in oculum utrumvis conquiescito Pl. spi, bodi čisto brez skrbi.
    c) voj. odpoči(va)ti se, počiti, počivati, imeti dan počitka: haec (impedimenta) conquiescere ante iter confectum vetuit C., ibi sub armis proxima nocte conquiescit C., consul respirare et conquiescere paulisper milites iubet L. —

    II. pren.

    1. umiriti se, upokojiti se, odpoči(va)ti si, počivati: pergunt turbare usque ut ne quid possit conquiescere Pl., ita postremo eiciuntur, ut ne ad saxa quidem mortui conquiescant Ci.; s praep.: si … urbs ab armis sine clade Milonis numquam esset conquietura Ci., c. a continuis bellis et victoriis Ci., a diuturnis dissensionibus conquiescamus Ci., nullum esse tempus, quo funestorum principum manes a posterorum exsecrationibus conquiescant Plin. iun., nos ex omnibus molestiis et labo-ribus uno illo in loco conquiescimus Ci. ep., quoniam tu nisi perfectā re de me non conquiesti (gl. opombo) Ci. ep.; ubi … aures convicio fessae conquiescant Ci., postquam satiatus caede animus conquevit Iust.; negativno non (nec) conquiescere ne (in ne) mirovati, ne (in ne) pri miru biti, tudi ne (in ne) miru (pokoja) najti: nec conquiescere ipsa (Tullia) potest L., non manes, non stirpem eius conquiescere viri L., numquam conquiescam … ante, quam illorum ancipites vias … percepero Ci., nec conquiescere socios posse, quoad regia Pergami sit L., nec illam furiam pestemque conquiesse (gl. opombo), donec ipsa manibus suis nefaria sibi arma adversus hospitem atque amicum induceret L.

    2. occ.
    a) α) duševno umiriti (umirjati) se, utešiti se, negativno = ne najti utehe in miru: habebam, quo confugerem, ubi conquiescerem Ci. ep., in nostris studiis libentissime conquiescimus Ci. ep., qui potest esse vita vitalis, ut ait Ennius, quae non in amici mutua benevolentia conquiescat Ci., nec nocte nec interdiu virum conquiescere pati L. pri miru pustiti. β) s čim zadovoljiti (zadovoljevati) se, zadovoljen biti: ambitio non patitur quemquam in eadem mensura honorum conquiescere, quā … Sen. ph.
    b) (o stvareh) umiriti se, mirovati, poneha(va)ti, preneha(va)ti, odleči (odlegati), zasta(ja)ti, izosta(ja)ti: ne umquam possit conquiescere fletus bonorum Ci., conquiescent litterae (dopisovanje), nisi quid novi exstiterit Ci. ep., mercatorum navigatio conquiescit Ci., quando illius postea sica illa … conquievit? Ci., imbre conquiescente L., ubi febris conquieverit, antequam sudor et calor domi conquierint (gl. opombo), ubi bene sanguis conquievit, cum iam bene venae conquieverunt Cels., plurimis dolor cito conquiescit Cael. poneha, fluctūs … conquiescere iussit Lact. poleči se.

    Opomba: Sinkop. obl. iz perfektove osnove: conquiēstī (= conquievisti) Ci., conquiēsse (= conquievisse) L., conquiērint (= conquieverint) Cels.