Franja

herausprügeln s palico izbiti (iz glave); herausprügeln aus s pretepanjem pripraviti do (priznanja itd.)

improvvisata f pog. prijetno presenečenje:
fare un'improvvisata a qcn. komu pripraviti presenečenje, presenetiti koga
brutta improvvisata neprijetno presenečenje

in-cohō (slabše in-choō) -āre -āvī -ātum (prim. cohus; za Verija Flaka je incohare agr. t. t.: cohus „držalec“, „oprijemalec“ je votlina [luknja] na ižesu, starorimskem plugu, v katero se vtika ojnica; torej „incohare“ = „ojnico vtakniti v plug“, „za oranje pripraviti“; od tod metaf.) pričeti, zače(nja)ti: Pl., Plin. idr., praeclare incohata multa, perfecta non plane Ci., si idem extrema persequitur, qui incohavit Ci., i. novum delubrum Ci., templum L., Ci. začeti graditi, osnovati, absolvere eam partem statuae, quae incohata erat Ci.; od tod: cum incohatur luna (o mlaju) aut impletur (o polni luni) T., incohare aras V. začeti žrtvovati na žrtvenikih, annum i. T. nastopiti leto; z inf.: Lucr., Lucan.; poseb.: začeti pismeno ali ustno: Q., Stat., quas res gessimus, … hic versibus incohavit Ci. je začel slikati, mihi nuper incohasti de oratoribus Ci. si začel govoriti o … , incohante Caesare T. ko je začel (v senatu) o tem govoriti. — Od tod adj. pt. pf. incohatus 3 le začet = nedovršen, nepopoln, nedokončan: i. cognitio Ci., verba incohata et incondita Gell., perfecta anteponuntur incohatis Ci.; adv. incohātē začet(n)o: Aug.

inducir [-zc-; pret: -je] pregovoriti; zavesti, zapeljati; povzročiti, povod dati; elektrika inducirati; izvajati, sklepati (de iz)

corriente inducida inducirani tok
inducir a (hacer) a. pregovoriti k, pripraviti do
inducir en error v zmoto zavesti

istruire

A) v. tr. (pres. istruisco)

1.
istruire qcn. in qcs. učiti, poučevati koga česa; ekst. uriti

2. podučiti, dajati napotke

3.
istruire un processo pripraviti, pripravljati proces

B) ➞ istruirsi v. rifl. (pres. mi istruisco)

1. izobraziti, izobraževati se

2. poučiti se, informirati se

izvleček samostalnik
1. (pridobljena snov; ekstrakt) ▸ kivonat
2. (del besedila; izpisek) ▸ kivonatPovezane iztočnice: kontni izvleček

3. glasba (priredba) ▸ kivonat

jalon [žalɔ̃] masculin kol, količek (ki se zabije v zemljo pri merjenju); figuré orientacijska točka, oporna točka; pluriel smernice

poser les premiers jalons (figuré) pripraviti teren

kopfscheu Pferd: plašen; Mensch: zmeden, zbegan; kopfscheu machen preplašiti, pripraviti k umiku; kopfscheu werden preplašiti se

kovč|ek moški spol (-ka …) der Koffer (priročen Handkoffer, z denarjem Geldkoffer, ladijski Kabinenkoffer, Schrankkoffer, letalski Flugkoffer, Luftkoffer, usnjen Lederkoffer); za instrumente: der Kasten (za violino Geigenkasten)
… kovčka/za kovček Koffer-
(pokrov der Kofferdeckel, obesek der Kofferanhänger, stojalo der Kofferbock)
pripraviti kovčke die Koffer packen
figurativno pospraviti kovčke die Koffer packen

kóvček (manjši) box, (ročni) portmanteau, (velik) trunk; (usnjen potovalen) suitcase; (potovalka) travelling bag, ZDA grip(sack)

prostor za kóvčke v avtu car boot, boot, luggage compartment
napolniti, pripraviti kóvčke to pack up one's luggage

kóvček (-čka) m valigia:
pripraviti kovček, vzeti stvari iz kovčka fare, disfare la valigia
pren. pospraviti svoje kovčke fare le valigie, far fagotto
pustiti kovček na postaji depositare la valigia alla stazione
trg. kovček z vzorci marmottina
trgovina s kovčki valigeria

kriegen dobiti; in, aus, zusammen usw.: spraviti (v, iz, skupaj); zu essen, zu trinken kriegen dobiti jesti, piti; zu fassen/packen kriegen dobiti v roke, dobiti v pest; zu hören kriegen slišati; geschenkt kriegen dobiti v dar; zu tun kriegen mit imeti opravka z, imeti opraviti z; es mit der Angst zu tun kriegen preplašiti se, hudo se zbati; satt kriegen nasititi; frei kriegen osvoboditi; gesund kriegen ozdraviti; sauber kriegen očistiti; sich kriegen poročiti se; sich in die Haare kriegen skočiti si v lase; zu etwas kriegen pripraviti do; etwas über sich kriegen pripraviti se do tega, da; etwas nicht über sich kriegen ne zmoči (česa); Hunger kriegen postati lačen; eine Krankheit kriegen zboleti; ein Kind kriegen dobiti/roditi otroka; Junge kriegen imeti/dobiti mlade, povreči

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

lancia¹ f (pl. -ce)

1. sulica, kopje:
mettere la lancia in resta pren. pripraviti se na spopad
spezzare una lancia a favore di zavzemati se za

2. ekst. vojščak, suličar

3. rib. ostve, vilice

lay down prehodni glagol
položiti, odložiti (orožje, položaj itd); opustiti (upanje); žrtvovati (življenje); položiti, zastaviti (denar); planirati, napraviti načrt; predpisati, določiti (pravila) postaviti (pogoje); ukletiti (vino), vložiti (jajca); posejati, zasaditi (in, to, with, under zemljo s, z)

to lay down one's arms položiti orožje, vdati se
to lay down the law samovoljno ukazovati, odločati, imeti glavno besedo
to lay down an office odreči se službi, pustiti službo
to lay down a stock pripraviti zalogo
to lay down one's tools stavkati

lazanja samostalnik
(jed) ▸ lasagnePekač, v katerem bomo pekli lazanjo, namažemo z maslom. ▸ Az edényt, amiben a lasagnét készítjük, kikenjük vajjal.

leg¹ [leg] samostalnik
noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

to be all legs nogat, dolgonog
to be off one's legs biti slab v nogah
to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
to get a leg in pridobiti zaupanje
to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
to have the legs of biti hitrejši od koga
to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
to keep one's legs obdržati se na nogah
leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
to put one's best leg foremost pohiten
to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
arhaično to make a leg prikloniti se
to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
to shake a loose leg razuzdano živeti
to show a leg vstati
to show a clean pair of legs zbežati
to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
to stretch one's legs iti na sprehod
to take to one's legs popihati jo
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
black-leg slepar, stavkokaz

ležíšče bed; couch; (pograd) bunk; (zasilno, na tleh) shakedown; (slamnato, za živali) litter

pripraviti komu ležíšče to put someone up (for the night); geologija layer, bed, deposit, stratum, pl -ta
kroglično ležíšče ballbearings

locō -āre -āvī -ātum (locus)

1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi (posajati), umestiti (umeščati), (se)zidati, (z)graditi, ustanoviti (ustanavljati), narediti (delati), napraviti (napravljati): insidias alicui Pl. zasedo nastaviti (pripraviti) komu, hominem in insidiis Ci. človeka postaviti v zasedo, insidias circa ipsum iter L. zasedo nastaviti ob sami poti, zasesti pot, castra Ci. tabor postaviti, utaboriti se, crates ad extremum tumulum … locari iubet C., alios super vallum in munimentis l. S., ad oppidum Larīs, ubi … commeatum (zalogo živeža) locaverat S., l. urbem V. ustanoviti, fundamentum urbis l. V. temelj mesta postavljati, polagati mestne temelje, aliquid ordine V. razvrstiti (razvrščati), cum venit, aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā mediamque locavit; V. se je ulegla, l. membra tergo (sc. equi) V. zagnati se konju na hrbet, sesti na (zajahati) konja, equites pro cornibus l. Q., vicos locant non in nostrum morem T. ne gradijo, cohortes … novis hibernaculis locatae T. v nova prezimovališča („zimóvnike“) premeščene; metaf.: vos hortor, ut ita virtutem locetis, ut … Ci. da kreposti odkažete tako mesto = da krepost cenite tako, duae sunt artes, quae possint locare homines in amplissimo gradu dignitatis Ci., omnia mea studia … in Milonis consulatu fixi et locavi Ci. ep. sem usmeril in obrnil na Milonovo konzulovanje, prudentia locata est in delectu malorum et bonorum Ci. sloni na, temelji na, fluctibus e tantis vitam tantisque tenebris in tam tranquillo et tam clara luce locavit Lucr., locare aliquem in paterno solio L. posaditi (postaviti) koga na očetni prestol, aliquem in patrio regno l. L. postaviti v kraljestvo, aliquem in parte regni V. narediti koga deležnega kraljestva (kraljevske oblasti), aliquem in parte caeli V. narediti koga deležnega neba = sprejeti, uvrstiti koga med bogove.

2. (žensko) postaviti (postavljati) v zakonski stan, (o)možiti, zámož da(ja)ti, da(ja)ti komu za ženo (v tem pomenu nav. collocāre): cur me huic locabas nuptiis? Enn. ap. Corn., virginem habeo grandem … neque eam queo locare quoiquam Pl., ubi tu locere in luculentam familiam Pl., ubi erat locata virgo in matrimonium Pl., nuptum virginem locavi huic adulescenti Ter.

3. (denar) naložiti (nalagati) v obresti, (iz)posoditi ((iz)posojati), da(ja)ti naposodo: l. pecuniam Pl., locare argenti nemini nummum queo Pl. nikomur ne morem posoditi niti beliča; od tod se locare obrestovati se, obresti da(ja)ti, prinesti (prinašati): disciplina, quae erat ab hoc tradita, locabat se non minus HS CCCICCC Ci.; metaf.: bene facta (po drugih benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., beneficia, locata praesertim apud tam gratos L. tako rekoč v obresti naložene; poseb. nomen locare biti porok, da(ja)ti poroštvo, porokováti: fraudator cum nomen locat sponsu improbo Ph.

4. v najem da(ja)ti (naspr. conducere): ego operam meam tribus nummis (abl. pretii) hodie locavi ad artīs nugatorias Pl., l. operam alicui ad aliquid Gell., mulier sola locat noctes (= se prodaja za noč(i)), sola locanda venit O. (o hotnici), l. manūs rigando horto Sen. ph., virgines publice ducendas l. Mel., vocem l. Iuv. svoj glas v najem da(ja)ti = udinjati se za klicarja, tabernas civitatibus ad stationem l. Suet.; se locare ad aliquid da(ja)ti se v najem, udinjati se za kaj: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., se ad gladium, ad cultrum l. Sen. ph.; occ.
a) (najboljšemu ponudniku) v zakup da(ja)ti: portorium l. Ci., censoribus vectigalia locare nisi in conspectu populi Romani non licet Ci., is ager a censoribus locari solet Ci., uxoris fundus erat colono locatus Ci., l. agrum fruendum L., praedia l. Plin. iun.; z abl. pretii: l. agrum frumento (za desetino) L., praedia si non nummo, sed partibus l. Plin. iun. ne za gotovino, ampak tako, da se dobiček deli z zakupniki. Od tod subst. pt. pf. locātum -ī, n (od)dajanje v najem, oddaja v zakup, zakup: iudicia, quae fiunt ex conducto aut locato Ci., sunt autem bonae fidei iudicia haec, ex empto vendito, locato conducto G.
b) (najmanj zahtevajočemu) kako delo po pogodbi da(ja)ti, za dogovorjeno ceno odda(ja)ti, pogoditi (pogajati) se za ceno, dogovoriti (dogovarjati) se za ceno za kako delo: signum conlocandum consules locaverunt Ci., statuam faciendam l. Ci., simulacrum Dianae tollendum locatur Ci., funus locare Ci. pogoditi se za pogreb, vivorum funera locabantur (= potestas sepeliendi redimebatur) Ci., anseribus cibaria publice locantur Ci., tu secanda marmora locas H., l. murum, Iunoni templa, aedem Salutis, vestimenta exercitui L., ingentesque locat Caesonia Rhenos Pers.

Opomba: Star. cj. pf. locāssim: Pl., locāssint: Ci.

loin [lɔin] samostalnik
anatomija ledja (zlasti pl); ledvena pečenka

to gird up one's loins pripraviti se za potovanje figurativno pripraviti se na napor, zasukati rokave
sprung from the loins of potomec koga