Franja

wind^*4 [wáind]

1. neprehodni glagol
viti se (a road cesta)
vijugati se; ovi(ja)ti se, omotavati se; obračati se, vrteti se; splaziti se (into v)
zvi(ja)ti se, skriviti se (les)

2. prehodni glagol
oviti, zaviti, omotati; sukati, naviti, namota(va)ti (on a reel na motek, na tuljavo)
(za)vrteti (film) (po snemanju); dvigniti (z vitlom)

to wind a blanket round o.s. zaviti se v odejo
to wind s.o. in one's arms objeti koga
to wind s.o. round one's littie finger figurativno oviti koga okoli (svojega) mezinca
the serpent winds itself round its victim kača se ovije okoli svoje žrtve
to wind a peg top oviti vrvco okrog vrtavke
to wind (up) a watch naviti uro
to wind o.s. (ali one's way) into s.o.'s affection pridobiti si naklonjenost kake osebe
to wind a ship out of the harbour odvleči ladjo iz pristanišča

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

wriggle² [rigl]

1. neprehodni glagol
vijugati se, viti se, zvijati se, prerivati se, riniti se; prilizovati se; po kačje se premikati naprej
figurativno plaziti se, po krivih potih iti

2. prehodni glagol
premikati, viti, zvijati

to wriggle into vsiliti se v, z zvijačo si pridobiti (naklonjenost)
to wriggle out of spretno se umakniti iz, zmuzniti se od
to wriggle one's way into zmuzniti se v
to wriggle through preriniti se skozi, izmotati se

zamenja|ti [é] (-m) olje, šolo, partnerja: wechseln; denar: wechseln, umtauschen, umwechseln; en predmet za drug: tauschen, vertauschen, v izložbi ipd.: austauschen; človeka s kom drugim: verwechseln; okvarjen del, poškodovano okno ipd.: ersetzen; kupljeno blago: umtauschen
pravica zamenjati kupljeno blago das Umtauschrecht
(pridobiti z zamenjavo) einwechseln, eintauschen; opremo, avto, računalnik z drugim tipom ipd.: umsteigen auf
zamenjati partnerja den Partner wechseln

zase (= za sebe) für sich (für mich/dich/sich …)
sam zase für sich selbst, (izoliran) isoliert, odločati: im stillen Kämmerlein
zazrt zase verinnerlicht
poglavje zase ein Kapitel für sich
razred zase eine Sonderklasse
vprašanje zase eine andere Sache, eine Sache für sich
držati se zase sich für sich halten
skrbeti zase für sich sorgen, figurativno in den eigenen Säckel arbeiten
govoriti sam zase für sich selbst sprechen
obdržati zase für sich behalten (tudi figurativno)
poskrbeti zase seine Schäfchen ins Trockene bringen
zadržati zase für sich behalten, zurückbehalten, pripombo: unterdrücken
pridobiti zase auf seine Seite bringen, (pritegniti) für sich einnehmen
spraviti zase auf die Seite schaffen
živeti sam zase für sich leben, izolirano: zurückgezogen leben

zaslug|a ženski spol (-e …) der Verdienst
red zaslug der Verdienstorden
nagrada za zasluge v kulturi der Kulturpreis
medalja za zasluge die Verdienstmedaille
odlikovanje za zasluge das Verdienstkreuz
po zaslugi dank (po zaslugi tvojega očeta dank deinem Vater)
pridobiti si zasluge za sich verdient machen um

zaslúga merit; (zasluženje) deserts; worth; credit

po tvoji zaslúgi thanks to you
po zaslúgah deservedly
lastiti si zaslúge za to take credit for
šteti, pripisovati komu v zaslúgo to credit someone with
šteti si v zaslúgo to make a merit of
imeti, pridobiti si zaslúge to deserve well (za of)
ima zaslúge za domovino he has deserved well of his country, he has served his country well
nagraditi koga po njegovih zaslúgah to reward someone according to his merits
pripisovati si, lastiti si zaslúgo za iznajdbo to claim for oneself the credit for a discovery
v glavnem je njegova zaslúga, da... it's largely owing to him that...

zaslúga mérite moški spol

po vaši (njegovi) zaslugi selon vos (ses) mérites, comme vous l'avez (il l'a) mérité, grâce à vous (lui)
pridobiti si zasluge za kaj bien mériter de quelque chose, faire beaucoup pour quelque chose
šteti si kaj v zaslugo s'attribuer (ali s'octroyer) le mérite de quelque chose
njemu gre zasluga za c'est à lui que revient le mérite de

zaslúga mérito m

po zaslugi merecidamente
pridobiti si zasluge za merecer bien de
šteti si kaj kot (v) zaslugo atribuirse como mérito
to ne zmanjšuje njegovih zaslug eso no le quita mérito

zaúpanje confidence (v in), trust (in), faith (in)

zaúpanje v samega sege self-confidence, self-reliance
slepo zaúpanje blind confidence
zaúpanja vreden trustworthy; reliable; sound
zbujajoč zaúpanje, navdajajoč z zaúpanjem inspiring confidence
zloraba zaúpanja breach of trust
zaúpanja vredna firma a reliable firm
dobiti zaúpanje v koga to place (arhaično to repose) confidence in someone
gledati z zaúpanjem v prihodnost to look with confidence to the future
imeti zaúpanje v koga to trust someone
imeti polno zaúpanje v koga to have every confidence in someone, to have complete trust in someone
nimam zaúpanja vanj I have no confidence in him
izgubiti zaúpanje v koga to lose faith in someone
znal si je pridobiti zaúpanje svojega gospodarja he has managed to win his master's confidence
nimam zaúpanja vase I lack self confidence, I have an inferiority complex

zaúpanje confiance ženski spol

zaupanje v samega sebe confiance en soi
imeti zaupanje v avoir confiance en (dans), se fier à
izgubiti (pridobiti si) zaupanje koga perdre (gagner) la confiance de quelqu'un
vlivati, zbuditi zaupanje inspirer confiance
zlorabiti zaupanje koga abuser de la confiance de quelqu'un
uživati polno zaupanje koga jouir de l'entière confiance de quelqu'un

zaúpanje confianza f

imeti zaupanje v tener confianza en, tener fe en
pridobiti si zaupanje adquirir la confianza
izgubiti (pridobiti si) zaupanje koga perder (ganarse) confianza de alg
izkazati se vreden zaupanja hacerse digno de la confianza
v zaupanju, da ... confiado que...
zaupanje v samega sebe confianza en sí mismo; confianza propia
zloraba zaupanja abuso m de confianza
zlorabiti zaupanje abusar de la confianza (de alg)
vlivati, zbuditi zaupanje inspirar confianza
uživati zaupanje koga gozar de la confianza de alg

Zeit, die, (-, -en) čas; Zeitraum: doba, vek; Zeit und Raum prostor in čas; höchste Zeit skrajni čas; die gute alte Zeit dobri stari časi; ein Kind seiner Zeit otrok svojega časa; im Laufe der Zeit sčasoma; Zeit haben imeti čas, ne muditi se; das hat Zeit s tem se ne mudi; Zeit verlieren izgubljati čas; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; die Zeit totschlagen zabijati čas; Zeit rauben figurativ jemati čas; Zeit gewinnen pridobiti na času; (14 Tage) Zeit geben dati (14 dni) časa; Zeit lassen pustiti (nekaj) časa; sich Zeit lassen mit ne hiteti z; die Zeit ist um čas je potekel; seine/ihre Zeit ist gekommen njegov/njen čas je prišel;
an: es ist an der Zeit čas je;
auf: auf Zeit začasno, za določen čas;
für: für Zeit und Ewigkeit za vse večne čase;
mit: mit der Zeit sčasoma; mit der Zeit mitgehen figurativ iti s časom;
seit: seit undenklicher Zeit od zdavnaj;
von: von Zeit zu Zeit od časa do časa, občasno;
vor: vor der Zeit predčasno;
zu: zur Zeit sedaj, trenutno; zur Zeit der Gotik v času (gotike); zu jener Zeit takrat; zu seiner Zeit v njegovem času; zu keiner Zeit nikoli; zu allen Zeiten vedno, vselej; zur rechten Zeit ob pravem času; zu nachtschlafender Zeit v poznih nočnih urah; du liebe Zeit! sveta nebesa!, je to mogoče?!; die Zeit heilt alle Wunden čas celi vse rane; die Zeiten ändern sich časi se spreminjajo; kommt Zeit, kommt Rat čas človeka zmodri

zvijač|a ženski spol (-e …) die List, der Trick; nasprotna: Gegenlist; (prevara) die Hinterlist
pridobiti z zvijačo erlisten

zvijáča ruse ženski spol , artifice moški spol , machinations ženski spol množine , truc moški spol , astuce ženski spol , manigances ženski spol množine, familiarno combine ženski spol

vojna zvijača ruse de guerre, stratagème moški spol
z zvijačo pridobiti obtenir par ruse
uporabiti zvijačo, zateči se k zvijači user (ali se servir) de ruses (ali d'artifices), recourir à une ruse, se livrer à des machinations (ali à des manigances)
zvijača je močnejša kot sila mieux vaut employer la ruse que la force

ἁλώσιμος 2 (ἁλίσκομαι) 1. osvojljiv, dobiten, ki se da lahko pridobiti, ujeti ἀνήρ. 2. razumljiv, umeven φροντίδι.

ἀπο-λαύω [Et. iz kor. lāu, pridobiti; lat. lucrum (iz lutlom), slov. loviti, nem. Lohn (iz got. laun); gršk. še λεία, ληΐς plen. – Obl. fut. ἀπολαύσομαι, aor. -έλαυσα, pf. -λέλαυκα] uživam, imam korist, okoristim se od česa (s čim), obračam kaj v svojo korist τινός, τὶ (ἀπό) τινός.

ἄρ-νυμαι d. m. ep. poet. [fut. ἀροῦμαι, aor. ep. ἀρόμην, cj. ἄρωμαι, opt. ἀροίμην, inf. ἀρέσθαι] (pri)dobivam si, dosegam, odnašam, rešim si kaj, zaslužim; skušam si kaj pridobiti ali rešiti ψυχήν.

ἀ-τυχέω (ἀ-τυχής) [fut. ἀτυχήσω, pf. ἠτύχηκα] 1. zgrešim, ne dosežem (kar želim) τινός, nisem uslišan, prošnja se mi odbije παρά τινος; οὐκ ἀτυχῶ dobim. 2. nesrečen sem, imam nesrečo, ἔν τινι v čem; κτώμενος ἀτυχέω ne posreči se mi, pridobiti kaj; τὰ ἀτυχηθέντα slab (nesrečen) izid.

δίζημαι d. m. [Et. iz δι-δjᾱ-μαι. – Obl. δίζηται itd., impf. ἐδίζητο, fut. διζήσομαι]. 1. (po)iščem τινά, stremim po čem, delam na kaj τί; skušam komu kaj pridobiti τινί τι, z inf.; želim, zahtevam; σὲ δέ γε δίζημαι tedaj zahtevam, da si ti. 2. preiskujem, izprašujem, skušam spoznati μαντήϊον.