Franja

dīmittō -ere -mīsī -missum (dis in mittere)

I.

1. razposlati (razpošiljati): Suet., pueros circum amicos Ci., praefectos tribunosque militum … in finitimas civitates … dimissit, barbari nuntios in omnes partes dimiserunt, speculatoribus in omnes partes dimissis, dimissis circum municipia litteris, litteris per omnes provincias civitatesque dimissis C., litteras passim in alias urbes d. L., per litora certos dimittam V., ex omni dimissis parte flagellis O. od vseh strani razprši lovke, dimissi nuntiant Cu., librum per totam Italiam d. Plin. iun.; brez obj. v acc.: Caesar … magno coacto numero ex finitimis civitatibus in omnes partes dimisit C., dimisit enim circum omnes propinquas provincias C., quia per provincias dimiserunt censores (nom.) L.; pren.: dimissis manibus fugere domum Pl. ali dimissis manibus odos in caelum volat Pl. „z naprej iztegnjenimi rokami“ = kar najhitreje, aciem (sc. oculorum) in omnes partes d. O. na vse strani pogledovati, ignotas animum dimittit in artes O. usmeri pozornost na …

2. razpustiti: concilium, senatum Ci., coetu vestro dimisso Ci.; met. (do)končati: convivium, ludos L.

3. (z živimi obj.) najprej voj. odpustiti (odpuščati), odsloviti (odslavljati): exercitum Ci. idr., milites C., legionem, nautas Ci., remigibus militibusque dimissis Ci.; potem tudi v drugih primerih
a) odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (od sebe) pustiti (puščati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): aliquem sine supplicio Ci., ne prius legatos dimitterent, quam … N., d. hostem ex manibus C., aliquem ex custodia, e carcere Iust., filium a se non dimittebat Ci. ep., quo factum est, ut Sulla nusquam eum ab se dimitteret N., d. milites in oppidum C., Rhodios domum L., equos konje odpraviti (da bi se bojeval kot pešec): V., T., ali konje v beg pognati (da bi naprej bežal peš): C.; ab armis dimittitur Iust. da se prepričati, da položi orožje; z dvojnim acc.: d. regem spoliatum Ci., neminem nisi victum N., nikomur ne dati, nepremaganemu pete odnesti, aliquem saucium N., aliquem incolumem C., aliquem inviolatum Vell., aliquem impunitum S., aliquem incastigatum H., aliquem tutum Suet.; (o stvarnih subj.): dolor, febris eum dimittit Cels. ga zapušča, popušča.
b) (oblastnika) odpustiti, odsloviti, odstaviti: Lamp., legatos (podpoveljnike) cum ignominia Suet., eum … ut cupidum iudicandi dimisit Suet.
c) (učence) odpustiti (odpuščati): Ci. (De orat. I, 28, 126), scholam Suet. vso šolo.
č) o možu (žensko, poseb. zakonsko ženo) (od)pustiti, odsloviti, zavreči, ločiti se od nje: concubinam Pl., uxorem, aliquam e matrimonio Suet., aliquam divortio, repudio Iust.
d) drž.pr. in jur. α) (upniku) zadostiti, plačati, zadovoljiti ga: creditorem Plin. iun., Icti.; pren.: venter non molestus est creditor; facile dimittitur Sen. ph. β) komu dolg odpustiti: aliquem Cu., debitorem Icti. γ) zločincu kazen odpustiti, brez kazni (s)pustiti, osvoboditi ga: aliquem Cu., Suet., Eutr., ad bestias damnatos Icti δ) pustiti koga iz svoje oblasti: filium potestate Icti., personas e iure suo Icti.

— II. pren.

1.
a) z acc. personae α) pri (na) miru pustiti koga: quare istos (pristaše te šole) sine ulla contumelia dimittamus Ci., quod fortuna me a turpissima suspicione dimiserat Petr. me je bila oprostila suma. β) se dimittere Sen. rh. oprostiti se (dela), privoščiti si oddih.
b) z acc. rei: qui fortes animas laudibus in longum dimittitis aevum Lucan.; v pass.: illa tamquam dimissa discedit Q.

2. z acc. rei
a) kaj popustiti, vnemar pustiti, odložiti, odvreči, odmetati, spustiti (da pade): ex metu signa dimiserunt C., nec eum (= eius, sc. Demosthenis orationes) dimittis e manibus Ci. in ga ne spustiš iz rok, d. arma Sen. ph., thesauros, chlamydem Cu., cibum Ph. (o krokarju); (o stvarnih subj.) izgubiti (izgubljati): arbor folia dimittit Plin., granum d. Plin. (o pšenici).
b) kaj pustiti, opustiti (opuščati), ukiniti, odpraviti, odstraniti, čemu odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti: multum de cupiditate Ci., illas fortunas morte Ci., praedam (fortunam) ex manibus C., victoriam, oppida, ripas C., provinciam L., tempus Ci. ali occasionem C., N. ali opportunitatem Cu. izpustiti, zamuditi, tempus pugnandi C., quaestionem Ci., oppugnationem C., consilium C., spem Ci. odreči se, libertatem neque dimisi umquam neque dimittam Ci., d. vim suam, ius suum Ci., imperium (strahovlado) N., vitam alieno arbitrio N., fugam V., curam O., dimissā priore curā T. ko je bila … odstranjena, matrimonia Suet. razvez(ov)ati; z dat. commodi: iracundiam suam rei publicae C. državi na ljubo.
c) iz glave kaj izbiti si, kaj pozabiti, komu kaj iz spomina uide, iz glave izpade: d. oblito pectore cuncta, quae Cat., bilingues ex animo socios Sil., praeterita instantia futura pari oblivione T.; tudi le d. aliquid pozabiti: Q. (XI, 2, 9), Plin. iun. ep. (IX, 18, 2).
č) komu kaj odpustiti (odpuščati): his tributa T., peccata, delicta, debita nostra Eccl.
d) v kako stanje spraviti (spravljati): dimissa iam in discrimen dignitas L., fata in praeceps solitus dimittere Caesar Lucan. svojo srečo nevarnosti izpostavljati.

— III. kaj pustiti (puščati), zadaj pustiti: ternos pedes inter singulas vites Pall., partem favorum quintam Pall., caule dimisso Pal.; od tod: koga za dediča po smrti zapustiti, po oporoki zapustiti, komu kaj voliti: patrem matremve Cod. Th., usum fructum uxori Cod. Th., alicui legatum Icti., habuerat … facultates a multis dimissas gratiā patris Lamp.

dȉnamovac -ōvca m žarg. nogometaš pri Dinamu

Direktbezug, der, nakup pri proizvajalcu

dirimieren dirimirati, odločati pri enakem številu glasov

discrédit [diskredi] masculin izguba ugleda, izguba zaupanja pri kom; slabo ime, slab glas; izguba, zmanjšanje veljave

être en discrédit auprès de quelqu'un biti slabo zapisan, na slabem glasu pri kom
jeter le discrédit sur quelqu'un koga spraviti na slab glas
tomber en discrédit izgubiti dobro ime, zaupanje, diskreditirati se

dispacheur [dispašœr] masculin razsodnik pri ugotovitvi pomorske škode

disuria f med. motnje pri odvajanju seča, disurija

dìvān -ána m (t. divan, ar.)
1. posvet, posvetovalni organ pri sultanu ali vezirju: ići caru na divan iti k cesarju, sultanu na posvet
2. sultanska vlada: jedna srpska delegacija da ide odmah u Carigrad da se neposredno s -om dogovori o sudbini Srbije
3. posvet, pogovor, zabavni klepet mladine, žena: divani su večernji sastanci muške i ženske omladine radi zabave, razgovora, šale, igranja i pjevanja
4. pesniška zbirka orientalske lirike

dìzdār -ára m (t. dizdar, perz.) zgod. stražnik pri vhodu v turško trdnjavo, poveljnik turške trdnjave, gradnik, dizdar

djelimičárēnje s (ijek.), delimičárēnje s (ek.) delno izpolnjevanje obvez pri odkupu

djȅvēr -era m (ijek.), dȅvēr -era m (ek.)
1. prvi drug pri poroki: ručni djever
2. možev brat, svak
3. sekundant
4. žandar, birič: ni kud majci ni kud u -e položaj je brezizhoden

djèverbaša m (ijek.), dèverbaša m (ek.) prvi drug pri poroki

djevèrisati -išēm (ijek.), devèrisati -išēm (ek.) biti komu za druga pri poroki: djeverisati komu

djeverívati djevèrujēm, djeveròvati djevèrujēm (ijek.), deverívati devèrujēm, deveròvati devèrujēm (ek.)
1. biti za druga pri poroki: ti ćeš mi djeverivati
2. sekundirati v dvoboju
3. biti komu za sprernljevalca

dòlāp -ápa m, dòlap m (t. dolap)
1. leseno kolo za črpanje vode pri namakalni napravi: velika količina vode vadi se dolapima, koje okreće stočna snaga
2. dial. vrsta mlinskega kolesa
3. dial. priprava za dviganje bremen
4. v haremih in ženskih samostanih vrtljiva omarica v steni med dvema prostoroma za pošiljanje raznih reči, na primer hrane, v drug prostor, da oseba, ki pošilja, ostane skrita
5. kavni pražilnik

dòmašiti -īm, domášiti dòmāšīm
I.
1. doseči: pogodak je domašio neprijateljski rov
2. pograbiti, zagrabiti: on domaši knjigu sa stola; skoči mlada na noge lagane i domaši ruho Momčilovo
II. domašiti se
1. doseči: s prednje strane kuće mogao bi se visoki čovek domašiti strehe bi lahko segel da kapu
2. zagledati: gleda u daljinu ne bi li se domašio oaze
3. biti pri roki; bije praćkom, ciglom i bricom, čega se prije domaši kar mu je prvo pri roki

domériti -im
1. domjeriti (-mer-), dodati pri mjerenju
2. domjeriti, premjeriti do kraja

domjerávati -mjèrāvām (ijek.), domerávati -mèrāvām (ek.) dodajati pri meri, pri teži, tehtanju domjeriti -īm (ijek.), domeriti -īm (ek.)
1. dodati pri meri, pri teži, tehtanju
2. zmeriti, stehtati

dortzulande tam, pri njih

dosel moški spol nebo nad prestolom (posteljo); tapetna vrata; zavesa pri vratih