Franja

Zadetki iskanja

  • gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads

    brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
    gláva ob glávi closely packed
    na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
    iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
    gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
    od gláve do nog from top to toe
    od nog do gláve from head to foot
    glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
    z glávo navzdol with downcast head
    na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
    brez gláve in repa without rhyme or reason
    delo z glávo brain work
    delavec z glávo white-collar worker
    beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
    kimanje z glávo nodding, nod
    lasje na glávi hair (of the head)
    poraba na glávo consumption per capita
    gláva postelje head of the bed
    rana na glávi wound in the head
    skok na glávo header
    stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
    strel v glávo shot in the head
    tele z dvema glávama a twoheaded calf
    umivanje gláve shampooing
    več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
    zmajevanje z glávo shaking of one's head
    belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
    biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
    za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
    za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
    oče je gláva družine the father is the head of the family
    ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
    on je bistra gláva he is a bright chap
    trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
    puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
    delati po svoji glávi to have one's own way
    gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
    ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
    gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
    gláva me je od tega bolela that gave me a headache
    čez glávo imam dela I am swamped with work
    kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
    nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
    tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
    to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
    kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
    za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
    po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
    to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
    on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
    stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
    iti, stopiti v glávo to go to one's head
    ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
    to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
    ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
    uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
    nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
    samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
    ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
    izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
    ne izgubiti gláve to keep one's head
    izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
    iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
    izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
    s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
    ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
    napraviti po svoji glávi to do as one likes
    obdržati v glávi to remember
    tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
    glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
    pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
    v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
    kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
    nisem na glávo padel I am no fool
    nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
    pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
    nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
    oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
    pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
    prikimati z glávo to nod assent
    postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
    postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
    z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
    riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
    riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
    ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
    riskirati glávo to risk one's neck
    povesiti glávo to hang one's head
    razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
    glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
    skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
    ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
    vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
    prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
    v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
    računati iz gláve to do mental arithmetic
    zmajati z glávo to shake one's head
    več glav, več vé two heads are better than one
    za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
    čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
    zmešati komu glávo to turn someone's head
    ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
    kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one
  • glaván (-a) | -a (-e) m, f

    1. (debeloglavec, debeloglavka) testone (-a); nareč. capoccione

    2. (trmast človek) testone
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi come disse la padella al paiolo: 'fatti in là che mi tingi!'
  • golob [ó] moški spol (-a …)

    1. die Taube, živalstvo, zoologija red: der Taubenvogel, družina: die Taube
    pravi golob Echte Taube, v sestavi: -taube (grivar Ringeltaube, duplar Hohltaube, skalni Felsentaube, mestni Feldtaube, gvinejski Guineataube, snežni Schneetaube, golšec Kropftaube)
    čopasti golob Schopfwachteltaube
    dolgorepi golob Großschwanztaube
    karolinski golob Karolinataube
    kronasti golob Krontaube
    golob ogrličar Mähnentaube
    golob selec Wandertaube
    talni golob Erdtaube (beločeli Weißstirn-Erdtaube)
    zobati golob Zahntaube
    golob samec der Tauber

    2.
    glinasti golob die Tontaube, Wurftaube

    3. živalstvo, zoologija riba:
    morski golob der Adlerrochen
    |
    boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
  • Gorgiās -ae, m (Γοργίας) Górgias,

    1. grški sofist iz Leotinov na Siciliji, Sokratov sodobnik in Empedoklov učenec. L. 427 je prišel v Atene prosit za pomoč zoper Sirakužane. Tam je ustanovil govorniško šolo ter postal pravi utemeljitelj umetnega govorništva; umrl je okrog l. 375: CI.

    2. retor v Atenah, učitelj mladega Cicerona: CI. EP.

    3. špartanski kipar: PLIN.

    4. neki Makedonec: CU.
  • gospód (-a) m

    1. signore:
    (v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
    da, gospod! sissignore; voj. signorsì
    ne, gospod nossignore; pog. signornò

    2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

    3. (duhovnik) prete:
    študirati za gospoda studiare per prete
    poslati po gospoda mandare per il prete

    4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
    gospod Golob don Golob

    5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
    on je (pravi) gospod è un vero signore
    biti gospod fare il signore

    6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
    fevdalni, zemljiški gospod feudatario

    7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
    Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
    pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
    pog. Gospod Bog Domineddio
    PREGOVORI:
    kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto
  • gourde [gurd] féminin čutara, buča; populaire bedak; bedast, butast, prismojen

    elle a l'air gourde videti je bedasta, ima bedast izraz
    cet homme est une vraie gourde ta človek je pravi bedak
    quelle gourde que cette fille! kako bedasto dekle!
  • gož [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija družina: die Natter, rod:
    pravi gož die Kletternatter
    lisičji gož Fuchsnatter
    navadni gož Äskulapnatter
    progasti gož Vierstreifennatter
    debeloglavi gož Dickkopfnatter
    gož blatar Schlammnatter
    bronasti gož Bronzenatter
    črnomodri gož Indigonatter
    gož črvar Wurmnatter
    vzhodnjaški gož črvar Orientalische Wurmnatter
    dolgozobi gož Großzahnnatter
    drevesni gož Baumnatter (zeleni Grüne Baumnatter)
    kljunati gož Schnabelnatter
    kraljevski gož Königsnatter
    kratkorepi gož Kurzschwanznatter
    krivogledi gož/ gož škilavec Scheelaugennatter
    mačjeoki gož Katzenaugennatter
    mavričasti gož Regenbogennatter
    gož ogrličar Halsbandnatter
    gož pihavec Bullennatter
    pritlikavi gož (mala kačela) Zwergnatter
    rjavi gož Braunnatter
    srhki gož [Rauhnatter] Raunatter
    strupeni gož Giftnatter
    šilonosi gož Hakennatter
    škrlatni gož Scharlachnatter
    travni gož Grasnatter (hrapavi [Rauhe] Raue Grasnatter)
    vitičasti gož (špičavka) Spitznatter
    afriški vodni gož Afrikanische Wassernatter
    črnotrebušni vodni gož Schwarzbauch-Wassernatter
    vitki gož Schlanknatter
    volčjezobi gož Wolfszahnnatter
    vretenasti gož Spindelnatter
    zeleni gož die Grünnatter
  • grad samostalnik
    1. (utrdba) ▸ vár
    srednjeveški grad ▸ középkori vár
    mogočen grad ▸ hatalmas vár
    utrjen grad ▸ erődített vár
    pravljični grad ▸ mesebeli vár
    razvaline gradu ▸ várrom
    dvorišče gradu ▸ várudvar
    lastnik gradu ▸ vár tulajdonosa, vártulajdonos
    muzej na gradu ▸ vármúzeum
    zavzeti grad ▸ várat elfoglal, várat bevesz
    obnova gradu ▸ vár felújítása
    obzidje gradu ▸ várfal
    obleganje gradu ▸ várostrom
    živeti v gradu ▸ várban él
    ostanki gradu ▸ vár maradványai
    poroka na gradu ▸ esküvő a várban
    razstava na gradu ▸ kiállítás a várban
    ruševine gradu ▸ várromok

    2. (kar ima obliko gradu) ▸ vár
    napihljiv grad ▸ légvár, ugrálóvár
    Družine so prišle v restavracijo na kosilo, po katerem so se otroci igrali na napihljivem gradu. ▸ A családok ebédre érkeztek az étterembe. Ebéd után a gyerekek a légvárban játszottak.
    snežni grad ▸ hóvár
    gradovi iz peska ▸ homokvárak
    Povezane iztočnice: peščeni grad

    3. (veliko bivališče) ▸ vár
    Njegova hiša ni bila običajna, bila je pravi grad! ▸ A háza nem volt mindennapi, igazi vár volt!
    Tudi tu se pogostokrat obnašamo neracionalno in namesto hlevov gradimo prave gradove. ▸ Ebben is gyakran irracionálisan viselkedünk, és istálló helyett valóságos várakat építünk.
    Gre za vilo, kaj vilo, za pravi grad, ki je na voljo za neverjetnih 100 milijonov evrov. ▸ Ez egy villa, méghogy villa, egy valóságos vár, amely megkapható hihetetlen 100 millió euróért.
  • grád (-ú) m castello, maniero; rocca:
    mogočen, utrjen grad un castello possente, fortificato
    obzidje gradu le mura del castello
    pren. hiša je pravi grad (razkošna) la casa è un vero palazzo
    pren. obljubljati zlate gradove promettere mare e monti
    gradove zidati v oblake fare castelli in aria
  • grah moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Erbse
    pravi grah Saaterbse
    krmni grah Ackererbse
    vrtni grah die Gartenerbse
    grah mozgovec die Markerbse
    sladkorni grah die Zuckererbse
    sušeni grah die Trockenerbse
    velik kot grah erbsengroß
  • grȉjeh grijèha m, mn. grijèhovi, grijèsi (ijek.), grêh gréha m, mn. gréhovi, grési (ek.) greh: istočni grijeh izvirni greh: smrtni, težak, lak grijeh upisati kome što u grijeh; okajavati grijehove, grijehe; navesti koga na grijeh napeljati koga na greh; po grijehu, grehu stari roditelj pravi oče
  • grižljáj mouthful, bit, morsel; snack

    biti pravi »grižljáj« za koga to be meat and drink to someone
    očitajo mi vsak grižljáj they grudge me every bite I eat
  • guingois, (de) [gɛ̃gwa] adverbe poševno, po strani; figuré čudaški

    posé de guingois poševno postavljen
    avoir l'esprit guingois ne biti pri pravi pameti
  • gurman samostalnik
    1. (ljubitelj hrane in pijače) ▸ ínyenc
    velik gurman ▸ nagy ínyenc
    raj za gurmane ▸ ínyencparadicsom
    poslastica za gurmane ▸ csemege az ínyenceknek
    zahteven gurman ▸ nagyigényű ínyenc
    zadovoljiti gurmana ▸ ínyenc kedvére való
    Na jedilnem listu vam ponujajo vrsto dobrot, ki zadovoljijo še tako zahtevne gurmane. ▸ Az étlapon sok finomságot kínálnak, amelyek még a nagyigényű ínyenceknek is a kedvére való.

    2. (poznavalec) ▸ ínyenc
    literarni gurman ▸ irodalmi ínyenc
    glasbeni gurman ▸ zenei ínyenc
    Bil je sijajen glasbenik, umetnik, ki je svoj slog gradil kot pravi zvočni gurman. ▸ Nagyszerű zenész, művész volt, aki a stílusát a hangokhoz értő ínyencként fejlesztette.
  • hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

    hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
    hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
    hacer el amor (a) dvoriti
    hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
    hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
    hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
    hacer calceta plesti
    hacer caso upoštevati, visoko ceniti
    hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
    hacer la comida pripraviti jed, kuhati
    hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
    hacer cuesta strm biti
    hacer difícil otežkočiti
    hacer economías varčevati, vasčno živeti
    hacer fácil olajšati
    hacer un favor (a) napraviti uslugo
    hacer fe overoviti, dokazati
    hacer gestos gestikulirati
    ¡me hace gracia! to je sijajno!
    hacer honor izkazati čast
    hacer el inventario napraviti inventuro
    hacer juego igrati; skupaj spadati
    hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
    hacerla zakriviti kaj
    hacersela a alg komu jo zagosti
    ¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
    hacer a un lado s poti spraviti
    hacer su negocio dobro odrezati
    hacer (las) paces mir skleniti
    hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
    hacer parte sporočiti, naznaniti
    hacer patente na dan prinesti
    hacer penitencia pokoro delati
    hacer el plato servirati jed
    hacer posible omogočiti
    hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
    hacer público razglasiti, objaviti
    hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
    hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
    hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
    hacer las uñas nohte (o)striči
    hacer las veces de alg koga nadomestovati
    hacer vela (od)jadrati
    no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
    yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
    9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
    no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
    ¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
    ¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
    hacer callar k molku pripraviti, utišati
    hacer saber obvestiti
    hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
    hacer ver dati razumeti, pokazati
    hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
    dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
    tener mucho que hacer imeti mnogo dela
    estarse haciendo nastajati
    donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
    hacer con prilegati se (k), ujemati se z
    hacer de aprendiz biti vajenec
    hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
    hacer de intérprete biti za tolmača
    hace calor toplo (vroče) je
    hace frío mraz (hladno) je
    hacer sol sonce sije
    hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
    hace 15 días pred 14 dnevi
    se me hace que zdi se mi, da
    por lo que hace al precio kar se tiče cene
    eso no le hace to ne igra nobene vloge
    hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
    hacerse afuera ven (proč) iti
    hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
    hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
    hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
    hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
    hacerse presente nastopiti, predstaviti se
    hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
    hacerse rico obogateti
    hacerse servir pustiti si streči
    hacerse el sordo gluhega se delati
    hacerse el tonto nevednega se delati
    hacerse viejo (po)starati se
    se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
    ya se hace tarde pozno že postaja
    ya se está haciendo de noche noči se že
    hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
    no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
    hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
    hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati
  • hand1 [hænd] samostalnik
    roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
    množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
    gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

    all hands vsa posadka, vsi delavci
    on all hands povsod, na vseh straneh
    at hand blizu, pri roki
    at the hands of s strani nekoga
    bloody hands grb grofije Ulster
    a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
    a bold hand energična pisava
    with a bold hand pogumno
    by hand ročno, na roko (narejeno)
    by the hands of s posredovanjem
    hand cash gotovina pri roki
    a cool hand hladnokrvnež
    figurativno clean hands čiste roke, čista vest
    on every hand povsod okoli
    even hands izenačeno
    for one's own hand sebi v prid
    from hand to hand iz rok v roke
    from first hand iz prve roke
    from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
    from good hand iz dobrega vira
    the hand of God božja roka
    hand on heart roko na srce
    heart and hands iz vsega srca
    heavy on hand dolgočasen, mučen
    with a heavy hand s trdo roko
    with a high hand drzno, predrzno, naduto
    his hand is out iz vaje je
    hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
    hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
    in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
    a legible hand čitljiva pisava
    on the mending hand na poti k okrevanju
    near hand leva stran
    near at hand pri roki, blizu
    a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
    an old hand strokovnjak, star lisjak
    off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
    hands off! roke proč!
    hands off policy politika nevmešavanja
    on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
    on the one (other) hand po eni (drugi) strani
    out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
    hands up! roke kvišku!
    a slack hand brezdelje, brezbrižnost
    to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
    under the hand pod roko, skrivaj
    under the hand of podpisani...
    contract under hand preprosta pogodba brez pečata
    the upper hand premoč, nadvlada
    with one's own hand lastnoročno

    Z glagoli:

    to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
    to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
    to be bound hand and foot imeti vezane roke
    to be in good hands biti v dobrih rokah
    to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
    to bear a heavy hand zatirati
    to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
    to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
    to come to hand priti v roke, dospeti
    to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
    to do a hand's turn samo s prstom migniti
    not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
    to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
    figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
    to get a big hand dobiti velik aplavz
    to get s.o. in hand dobiti koga v roke
    to get one's hands in dela se zares lotiti
    to get the upper hand dobiti premoč
    to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
    to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
    to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
    to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
    to give s.o. a free hand dati komu proste roke
    to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
    to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
    to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
    to have o.s. well in hand dobro se obvladati
    to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
    to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
    to have one's hands full imeti polne roke dela
    to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
    to hold hands držati se za roke
    to hold one's hand zadržati se
    to hold a good hand imeti dobre karte
    to join hands združiti se
    to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
    to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
    to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
    to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
    to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
    to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
    to lend a hand pomagati
    to make a hand napraviti dobiček
    many hands make light work v slogi je moč
    to pass through many hands iti skozi mnogo rok
    to play into the hands of nevede komu delati v prid
    to play a good hand dobro igrati karte
    to play for one's own hand delati sebi v prid
    to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
    figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
    to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
    to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
    to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
    to shake hands with rokovati se s kom
    to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
    it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
    to strengthen the hands of podpreti koga
    to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
    to take in hand vzeti v roke, lotiti se
    to take a hand at a game sodelovati v igri
    to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
    to take a hand in a matter vmešati se v kaj
    to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
    time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
    to try one's hand at poskusiti se v čem
    to throw up one's hands obupati nad čim
    to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
    figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
    to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
    to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
    to witness the hand of overiti podpis
    to write a good hand imeti lepo pisavo
  • harem samostalnik
    1. nekdaj (del bivališča) ▸ hárem
    sultanov harem ▸ szultán háreme
    orientalski harem ▸ keleti hárem
    Harem je bil dom kar 4000 žensk, za katere so skrbeli evnuhi. ▸ A hárem 4000 nőnek adott otthont, akikről az eunuchok gondoskodtak.
    Vstop v harem je bil dovoljen le njegovim prebivalcem in sultanu. ▸ A hárembe csak a hárem lakói és a szultán léphettek be.
    Harem je bil izoliran od palače. ▸ A háremet elszigetelték a palotától.

    2. (žene in ljubice moškega) ▸ hárem
    vladarjev harem ▸ uralkodó háreme
    sultanov harem ▸ szultán háreme
    Abdulah je za seboj pustil harem z ducatom vdov in okrog 20 otrok. ▸ Abdullah egy tucatnyi özvegyből álló háremet és körülbelül 20 gyermeket hagyott hátra.
    Ženske v haremu so si preganjale dolgočasje z igrami in petjem. ▸ A háremben a nők játékokkal és énekléssel űzték el az unalmat.
    Boris Kuhar se je zbližal s krajevnim sultanom, ki je imel v haremu sto žena. ▸ Boris Kuhar közel került a helyi szultánhoz, akinek száz nőből álló háreme volt.

    3. (skupina žensk okoli moškega) ▸ hárem
    harem žensk ▸ női hárem
    Bil je car kavarne, celo svoj harem je imel, oboževalke. ▸ Ő volt a kávézó császára, még saját háreme is volt, amely a rajongóiból állt.
    Heidi je bila ena iz harema žensk, s katerimi se je Jack izmenjaje dobival. ▸ Heidi egyike volt azoknak a háremhölgyeknek, akikkel Jack felváltva találkozgatott.

    4. (v zoologiji) ▸ hárem
    harem samic ▸ nőstények háreme
    Poligamni samci imajo hareme, v katerih je 4 do 10 samic z mladiči. ▸ A poligám hímek háremet tartanak, amelyben 4–10 nőstény él a kicsinyeivel.
    Zebre živijo v čredah in vsak odrasel samec ima svoj harem samic.kontrastivno zanimivo A zebrák csordában élnek, és mindegyik felnőtt hímnek saját háreme van.

    5. (zbirka stvari) ▸ hárem
    Doma ima že pravi harem kitar. ▸ Otthon már egész háreme volt gitárokból.
    Če ima Jupiter lahko cel harem lun, je sklepal Galileo, ima tudi naše Sonce lahko svojo družino planetov. ▸ Ha a Jupiternek egy egész háremnyi holdja lehet, a mi Napunknak is lehet egy egész családnyi bolygója, feltételezte Galileo.
  • hazarder samostalnik
    1. (kdor rad stavi) ▸ szerencsejátékos, hazardőr, hazárdjátékos
    patološki hazarderkontrastivno zanimivo kóros játékszenvedély rabja
    strasten hazarder ▸ szenvedélyes hazárdjátékos
    zagrizen hazarder ▸ megrögzött hazardőr
    pravi hazarder ▸ igazi szerencsejátékos
    Fant je namreč velik hazarder, ki v igralnicah pusti veliko denarja. ▸ A srác nagy szerencsejátékos, sok pénzt otthagyott már a játékokban.

    2. (kdor rad veliko tvega) ▸ szerencsejátékos, hazardőr
    spreten hazarder ▸ ügyes hazardőr
    neustavljiv hazarder ▸ megállíthatatlan szerencsejátékos
    On pač ni hazarder in tudi tokrat ne bo tvegal z manjšinsko vlado. ▸ Egyszerűen nem hazardőr, és ezúttal sem fogja a kisebbségi kormányzást megkockáztatni.
  • heir [ɛə] samostalnik
    dedič

    to appoint s.o. one's heir imenovati koga za dediča
    heir apparent; ali heir-at-law; ali heir general zakoniti dedič
    heir of the body pravi dedič
    heir collateral dedič po stranski liniji
    heir presumptive morebitni dedič, domnevni dedič
    heir in tail nujni dedič
    heir to the throne prestolonaslednik
  • heißen (hieß, geheißen)

    1. imenovati se; etwas heißen imenovati, praviti (das heiße ich ... temu pravim ..., to je zame ...)

    2. (bedeuten) pomeniti; das heißt to se pravi, to pomeni

    3. (befehlen) ukazati, (auftragen) naročiti jemanden willkommen heißen izreči (koga) dobrodošlico das will schon etwas heißen to že nekaj/kar dosti pomeni

    4. es heißt in einem Text: (v tekstu) beremo, (pisec) pravi ..., in einer Diskussion: slišali smo lahko, kot so rekli; (man [muß] muss) treba je (es heißt schnell handeln treba je hitro ukrepati)