Franja

trêve [trɛv] féminin, militaire, politique premirje; figuré mir, odmor, prestanek, oddih, počitek; sans

paix ni trêve brez miru
trêve de discussions! dovolj (je bilo) govorjenja!
trêve de cérémonies! trêve de compliments! dovolj (brez, nobenih) ceremonij, komplimentov!
trêve de plaisanterie! šalo ob stran! pustimo šalo!
faire trêve à quelque chose začasno nehati s čim, prekiniti kaj
(histoire) trêve de Dieu prenehanje sovražnosti, bojev na ukaz Cerkve
trêve des confiseurs (familier) tradicionalna ustavitev politične, diplomatske dejavnosti za novoletne praznike
sa maladie ne lui laisse pas de trêve njegova bolezen ne popusti niti za trenutek
n'avoir ni paix ni trêve ne imeti niti trenutka oddiha, miru
demander, accepter, établir, signer, violer une trêve prositi za, sprejeti, skleniti, podpisati, prekršiti premirje
ne pas avoir, ne pas laisser de trêve ne imeti miru, ne pustiti pri miru

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

udiēnza f

1. poslušanje:
dare, prestare udienza a poslušati koga, prisluhniti komu (tudi šalj.);
trovare udienza presso qcn. najti poslušalca v kom
presso di lui ho trovato sempre udienza zmeraj mi je prisluhnil

2. avdienca, sprejem:
udienza privata, pubblica zasebna, javna avdienca
chiedere un'udienza prositi za avdienco
ottenere un'udienza da biti sprejet pri kom

3. pravo sodna obravnava:
udienza civile, penale civilna, kazenska obravnava
udienza a porte chiuse obravnava za zaprtimi vrati
udienza pubblica javna obravnava

4. gledalci, publika, občinstvo:
udienza televisiva televizijski gledalci

uslúga service; favour; kindness; good turn

biti komu na uslúgo to be at someone's service
na uslúgo sem vam I am at your service
popolnoma sem vam na uslúgo I am wholly at your service
vas smem prositi za (neko) uslúgo? may I ask a favour of you?
imam prošnjo za posebno uslúgo I have a special favour to ask
izkazati, napraviti, storiti uslúgo to do (ali to render, to bestow) a favour (ali a service)
mi hočete napraviti uslúgo? will you do me a service?
napraviti dobro (slabo) uslúgo komu to do someone a good (a bad) turn
ponuditi svojo uslúgo to offer (ali to tender) one's services
povrniti uslúgo to repay (ali to pay back) a good turn, to return a favour
koristiti uslúge to utilize services
uslúga za uslúgo one good turn deserves another
veseli me, da sem vam lahkó na uslúgo (ob tej priliki) I am glad to be of service to you (on this occasion)

usmíljenje pity; mercy; charity; commiseration

brez usmíljenja pitiless, merciless, unmerciful
iz usmíljenja out of pity, (do for), out of charity
usmíljenja vreden pitiable
usmíljenja vredno stanje piteous state, pitiableness
to je storil iz usmíljenja he did it out of the goodness of his heart
on ne pozna usmíljenja he has (ali he feels) no pity
nimam usmíljenja z njim I feel no pity for him
pobiti brez usmíljenja to kill ruthlessly
ne pričakujte nobenega usmíljenja od njega! do not expect any mercy from him!
(imej, -te) usmíljenj! have a heart!
ne imeti usmíljenja z to feel no pity for
prositi za usmíljenje (milost) to beg for mercy

usmíljenje (-a) n pietà, compassione; misericordia:
čutiti usmiljenje provare pietà, aver compassione
izkazovati usmiljenje mostrare compassione, essere pietoso
prositi usmiljenja chiedere pietà
ne poznati usmiljenja non conoscere pietà, essere spietato
izkoriščati brez usmiljenja sfruttare spietatamente
pren. našli so ga v usmiljenja vrednem stanju fu trovato in uno stato compassionevole

vacant [véikənt] pridevnik (vacantly prislov)
prazen, nezaseden, prost; izpraznjen, vakanten; nenaseljen, pust; brezdelen, brez dela, prost; duhovno odsoten (pogled), breizrazen, top, brez vsebine
pravno brez gospodarja, neoddan v najem (hiša); neobdelan (zemlja)

in my vacant time v mojem prostem času
vacant hours ure brezdelja
a vacant lot ameriško nezazidana parcela
to apply for a vacant place prositi za nezasedeno (prosto) službeno (delovno) mesto

vakánten (prazen) vacant

prositi za vakántno (službeno) mesto to apply for a vacant post

vbógajme alms, charity

prositi vbógajme to ask for alms, to ask for charity

vbógajme aumône ženski spol

dati vbogajme faire l'aumône
prositi vbogajme demander l'aumône (ali la charité)

vbógajme limosna f

prositi vbogajme pedir limosna, limosnear

venia -ae, f (venus2 -eris, venerārī)

1. milost, naklonjenost, naklonjeno mnenje (mišljenje), ustrežljivost, milostno dovoljenje, dovoljevanje, dovolitev, dopuščanje, dovoljevanje, dopustitev, prijaznost, usluga, popustljivost, spregled, oprostitev česa, prizanesljivost, prizanašanje, starejše prizanesba, ljubav: Ca. ap. Gell., Plin. idr., extremam hanc oro veniam: miserere sororis V., pacem ac veniam peto precorque Ci., negare veniam pro coniuge O., hortatur veniam precari (naj prosi milostno razodetje) quam fessis finem rebus ferat V.; pogosto v zvezi veniam dare (alicui) izkazati (izkazovati) milost, biti milosten, narediti (delati) uslugo, izkazati (izkazovati) naklonjenost, biti naklonjen, ustreči (ustrezati), ugoditi (ugajati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), popustiti (popuščati), spregledati (spregledovati), oprostiti (oproščati), prizanesti (prizanašati) ipd.: L., N. idr., da veniam mihi Ter. naredi mi to uslugo, da veniam filio Ter. dovoli sinu, datur petentibus venia C., supplici veniam dare Ph. prosečemu (prošnji) ugoditi, quaeso, ut mihi detis hanc veniam (naredite to uslugo, izkažete to milost), ut me patiamini … loqui liberius Ci., dabis hanc veniam (dovolil boš), ut eorum auctoritatem Graecis anteponam Ci., dedi veniam homini impudenter petenti Ci., hanc veniam petimusque damusque vicissim H. za to milost prosimo in jo izkazujemo; pogosto abl. bonā veniā ali bonā cum veniā z dobrotno prizanesljivostjo, brez zamere, milostno, dobrotno, s privolitvijo, z dovoljenjem: Ter. idr., bonā veniā me audies Ci., bonā veniā huius optimi viri dixerim Ci., vos oro … , iudices, ut attente bonāque cum veniā verba mea audiatis Ci., oravit bonā veniā Quirites, ne … L. naj mu ne zamerijo in … ; tako tuā veniā, pace tuā Pr. ne zameri, dovoli; kot vrinjeni stavek: venia sit dicto Plin. iun. naj bo dovoljeno reči, z dovoljenjem reči; occ.: veniam petere a victoribus L. zmagovalce prositi, naj milostno prizanesejo, zmagovalce prositi za milost, veniam (za dovoljenje) dicendi ante alios exposcere T., veniam ordinis ob paupertatem petere T. = prositi za odpust iz senata; z dat. finalis: petere veniam (dovoljenje) legatis mittendis L.

2. spregled, oprostitev, oproščenje (starejše oprostilo), odpust, opravičilo, opravičenje, odpustitev, odpuščanje (starejše odpuščenje), nekaznovanost: Pac. fr., Ph., Q., Suet., Iust. idr., venia est poenae meritae remissio Sen. ph., peccatis veniam poscere H., dictis veniam rogare O., errati veniam impetrare Ci., peccatum fateor, sed des veniam, oro H. odpusti!, veniam irarum caelestium exposcunt L. naj jim razsrjeni nebeščani prizanesejo, venia iis huius secessionis fuit L. ta odhod se jim je odpustil, tega odhoda jim niso zamerili.

vztrájno adv. accanitamente, assiduamente, fermamente, irremovibilmente, tenacemente:
vztrajno loviti braccare
pog. vztrajno ponavljati ricantare
vztrajno prositi postulare
adm. vztrajno zahtevati instare
vztrajno zasledovati, nadlegovati tampinare

wagen tvegati; (sich getrauen) upati si (er wagte keinen Widerstand ni si upal upirati, ich wagte es nicht, darum zu bitten nisem si upal prositi za to, ich wage mich nicht aus dem Haus ne upam si iz hiše); (so frech sein, [daß] dass) drzniti si

Wort, das, (-/e/s, Wörter/-e) beseda; Theologie Beseda; Wort zum Sonntag nedeljska pridiga; geflügeltes Wort krilatica; leere Worte prazne besede; das Wort führen imeti besedo, govoriti; das große Wort haben imeti glavno besedo; viele Worte machen veliko govoričiti (o); nicht viele Worte machen na kratko povedati; kein Wort verlieren über ne izgubljati besed o; kein Wort verstehen ne razumeti niti besedice; das letzte Wort haben imeti zadnjo besedo; das Wort verbieten vzeti besedo, prepovedati govorjenje; das Wort entziehen bei Diskussionen usw.: vzeti besedo; das Wort ergreifen spregovoriti; das Wort aus dem Mund nehmen vzeti besedo iz ust; das Wort im Munde herumdrehen obračati besede v ustih; ein gutes Wort einlegen reči dobro besedo (za); ein offenes Wort reden odkrito govoriti; daran ist kein wahres Wort na tem ni kančka resnice; jemandem/einer Sache das Wort reden izrecno se zavzeti za (koga/kaj);
auf: aufs Wort hören ubogati na besedo; aufs Wort glauben verjeti na besedo;
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo;
in: in Worten z besedami; ins Wort fallen pasti v besedo;
mit: mit anderen Worten z drugimi besedami; mit einem Wort skratka; mit zwei Worten sagen povedati v dveh besedah; mit leeren Worten abspeisen odpraviti s praznimi besedami;
nach: nach Worten ringen trudoma iskati besede;
ohne: ohne ein Wort zu sagen brez besed;
um: ums Wort bitten prositi za besedo;
von: ein Mann von Wort mož beseda; ein Mensch von wenig Worten redkobeseden človek;
zu: zu Wort kommen priti do besede; sich zu Wort melden javiti se za besedo, figurativ oglasiti se; zu (seinem/ihrem) Wort stehen držati besedo

zamàn en vano; en balde; inútilmente; sin resultado

zaman prositi rogar en vano

zamer|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Groll; das Übelnehmen
kuhati zamero (jemandem) grollen; etwas gegen (jemanden) haben

2.
priti v zamero es sich verderben mit (jemandem), bei (jemandem) in Ungnade fallen

3.
brez zamere! nichts für ungut!
(boste že oprostili!) Entschuldigung!
prositi za zamero um Verzeihung bitten

zatočíšče (-a) n rifugio, riparo; knjiž. albergo; polit. asilo:
zatočišče si je poiskal pri znancih cercò rifugio presso conoscenti
prositi za politično zatočišče chiedere asilo politico

zurückerbitten^*: sich etwas zurückerbitten prositi za vrnitev (česa)

zvíšanje rise; increase

zvíšanje cen price rise(s)
zvíšanje plače pay rise(s)
zvíšanje temperature rise in temperature
zvíšanje voznine fare increase(s)
zvíšanje za pol tona glasba rise of a semitone
prositi, zahtevati zvíšanje plače to ask for a pay rise