Franja

start¹ [sta:t] samostalnik
start, odhod
aeronavtika vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek
šport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučaj

at the start v začetku, skraja, sprva
by fits and starts v presledkih
from the start od samega začetka
from start to finish od začetka do konca
start of fancy figurativno muha, domislek
false start šport, figurativno napačen start
fiying start leteči start
a good start in life dober začetek v življenju
a rum start pogovorno veliko presenečenje
to appear at the start šport pojaviti se na startu, iti na start
to awake with a start planiti iz spanja
to give the start dati znak za start
to give s.o. a start (in life) pomagati komu pri startu v življenje
to give s.o. a start prestrašiti koga
I can give him 10 yards start and beat him (in the race) lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)
I gave the wheel a start pognal sem kolo
to get the start of one's rivals prehiteti svoje tekmece
to make a start začeti
to make a new start in life začeti novo življenje
to work by fits and starts delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno)

stárt šport start

leteči flying start, running start
dati znak za stárt to give the signal to start
iti, priti na stárt šport to appear at the start
pomagati komu pri stártu v življenje (figurativno) to give someone a start (in life)

stati¹ (stojim) stehen (nasproti gegenüberstehen, okoli herumstehen, umstehen, pod unterstehen, skupaj zusammenstehen, zraven dabeistehen), dastehen
mirno/nepremično stati stillstehen
stati in pasti z stehen und fallen mit
stati kot okamenel wie angewurzelt dastehen
stati kot štor wie ein Stock dastehen
stati križem rok tatenlos zusehen
stati na stehen auf, aufstehen
stati na glavi auf dem Kopf stehen, [kopfstehen] Kopf stehen
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen
stati na stališču auf dem Standpunkt/Gesichtspunkt stehen
stati na straži Posten stehen, Wache halten/stehen, schieben
stati ob cesti ipd: stehen an, v vrsti: (die Straße) säumen
stati ob strani beiseitestehen, komu (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, mit Rat und Tat beistehen
stati v ospredju im Vordergrund stehen
stati v pozoru strammstehen
stati v špalirju Spalier stehen
stati v vrsti anstehen, Schlange stehen
stati zravnano [geradestehen] gerade stehen, strammstehen
trdno stati fest stehen, figurativno nicht wanken und nicht weichen
ki stoji postrani schrägstehend
ki stojijo okoli umstehend
figurativno lasje (mu) stojijo pokonci die Haare stehen (ihm) zu Berge

Steigbügelhalter, der, jemandes Steigbügelhalter sein figurativ pomagati (komu) v sedlo

Stein, der, (-/e/s, -e) kamen; bei Spielen: figura, domina itd.; (Baustein) zidak, gradbeni element; beim Obst: koščica; von Stein kamnit; zu Stein werden okameneti; der Stein des Anstoßes kamen spotike; der Stein der Weisen kamen modrosti/modrijanov; jemandem Steine in den Weg legen metati polena pod noge; jemandem Steine aus dem Weg räumen pomagati (komu); über Stock und Stein čez drn in strn; Stein und Bein schwören prisegati na vse mile viže; es friert Stein und Bein mraz gre do kosti; keinen Stein auf dem anderen lassen ne pustiti kamna na kamnu; jemandem fällt ein Stein vom Herzen (komu) se odvali kamen od srca; dabei fällt dir kein Stein aus der Krone ne bo ti padla krona z glave; einen Stein im Brett haben bei jemandem biti posebno drag (komu), biti posebno priljubljen pri (kom); den Stein ins Rollen bringen sprožiti (zadevo); weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte jokati, da bi se kamen omečil

stile¹ [stáil] samostalnik
stopnica, prehod čez ogrado, čez plot

to help a lame dog over a stile figurativno pomagati prijatelju v stiski, revežu preko težav

stíska distress; need; pinch, scrape; straits pl; emergency; figurativno hot water

v stíski za denar pogovorno strapped for cash, short of the ready, broke, stony-broke
denarna stíska straitened circumstances pl
v hudi stíski with one's back to the wall
v stíski in an emergency, in a scrape
biti v stíski to be in need, to be in a tough spot
ona je v hudi stíski she is in great distress
je v hudi stíski za denar he is hard pressed for money
v stíski smo s časom we are pressed for time
izvleči se iz stíske to get out of a scrape
spraviti koga v stísko to put someone in a tight spot
v hudi stíski so (pogovorno) they are hard up (ali in a tight spot); they are in hot water
čutiti stísko to feel the pinch
priti v stísko to get into a scrape
pomagati prijatelju iz stíske (figurativno) to help a lame dog over a stile
v stíski spoznaš prijatelja a friend in need is a friend indeed

stíska embarras moški spol , gêne ženski spol , situation fâcheuse (ali embarrassante) , nécessité ženski spol , pénurie ženski spol , détresse ženski spol , indigence ženski spol , dénûment moški spol , misére moški spol

denarna stiska manque moški spol (ali disette ženski spol, pénurie ženski spol) d'argent, embarras d'argent (ali pécuniaire, financier), gêne ženski spol
duševna stiska affliction ženski spol, angoisse ženski spol, tribulation ženski spol
stanovanjska stiska crise ženski spol du logement, manque moški spol (ali pénurie ženski spol) de logements
velika stiska (gneča) presse ženski spol, foule moški spol
biti v stiski être dans l'embarras (ali dans la gêne), se trouver dans le besoin (ali la misére)
pomagati komu iz stiske tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire, familiarno du pétrin)

stíska apuro m ; aprieto m ; (gneča) aprieto m , gentío m , apretura f

v stiski en un apuro, en situación apurada
duševna stiska aflicción f, tribulación f
velika stiska (gneča) je tam hay gran gentío allí
stiska za denar penuria f (ali falta f) de dinero, escasez f de dinero (ali de fondos)
denarna stiska dificultad f financiera, fam apuro m de dinero
stanovanjska stiska crisis f (ali escasez f) de viviendas
biti v stiski estar en un apuro
biti v veliki stiski estar muy apurado
pomagati komu iz stiske sacar de un apuro a alg

stran² ženski spol (-i …) (smer, mesto, plat) leva, desna …: die Seite (boljša Schokoladenseite, čelna Stirnseite, gradbeništvo, arhitektura Giebelseite, dlačna - pri krznu, koži Haarseite, dovodna/vstopna Einsteckseite, hrbtna/narobna Rückseite, Rückenseite, južna Südseite, kosmata Haarseite, kreditna Habenseite, notranja Innenseite, obalna Landseite, od Sonca osvetljena Tagseite, odvetrna pomorstvo Leeseite, osojna Schattseite, Schattenseite, podtlačna, sesalna Saugseite, prava Außenseite, prečna Querseite, prisojna die Sonnseite, Sonnenseite; privetrna pomorstvo Luvseite, sprednja Schauseite, severna Nordseite, spodnja Unterseite, spodnja stran lista Blattunterseite, sprednja Vorderseite, trebušna Bauchseite, upogibna Beugeseite, usnjena Lederseite, vrhnja Oberseite, vrtna Gartenseite, vzdolžna Langseite, vzhodna Ostseite, zadnja Hinterseite, Rückseite, zahodna Westseite, zunanja Außenseite, zunanja stran sklepa Streckseite)
cestna stran die Straßenseite (na cestno stran nach vorn heraus, zur Straße)
na pobočju: gornja stran die Bergseite
dolnja stran die Talseite
dobra stran der Vorteil, die starke Seite, das Gute an
druga stran die andere Seite, die Kehrseite (medalje die Kehrseite der Medaille)
na drugo stran čez cesto ipd.: nach drüben, preko plotu, potoka: hinüber
(rasti herüberwachsen)
z druge strani von drüben
stran obraza Gesichtsseite
slaba stran der Nachteil, die Schattenseite, schwache Seite
svetla stran Lichtseite
menjava strani šport der Seitenwechsel
zavzemanje za eno stran die Parteinahme

na strani an der Seite
na desni strani rechts, rechterhand, rechterseits
na levi strani links, [linkerhand] linker Hand, linkerseits
na gornji strani oben, obenliegend
na južni/severni/vzhodni/zahodni strani südseitig/nordseitig/ostseitig/westseitig
na spodnji strani unten, [untenliegend] unten liegend
vidljivost na vse strani die Rundumsicht
biti na strani koga an (jemandes) Seite stehen, für (jemand) Partei ergreifen, Partei nehmen für
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
imeti simpatije na svoji strani eine gute Presse haben
na obeh straneh auf beiden Seiten, beiderseits
na vseh straneh überall, rundherum
na vse strani nach allen Seiten
leteti na vse strani [auseinanderfliegen] auseinander fliegen
na zadnji strani hinten hinaus, auf der Rückseite

ob stran an die Seite
ob strani an der Seite, abseits, (ob boku) seitlich
postaviti ob stran komu v pomoč: zur Seite stellen (se sich)
pustiti ob strani (ne upoštevati) außer Betracht lassen
stati ob strani beiseitestehen, (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, z nasveti in dejanji: mit Rat und Tat beistehen

od strani von der Seite
gledati od stran von der Seite ansehen
od prednje/leve/desne/zadnje strani von vorn/links/rechts/hinten
pogled od sprednje/zadnje strani die Vorderansicht/Rückansicht
od nobene strani keinerseits

po strani auf der Seite
po babičini/materini/očetovi strani großmütterlicherseits/mütterlicherseits, väterlicherseits
po desni/levi strani rechts/links, rechtsseitig/linksseitig
hoja po levi/desni strani das Linksgehen, das Rechtsgehen
po drugi strani figurativno anderenteils, andererseits
po eni strani einesteils, einerseits
po spodnji strani unterseits

s strani seitens, vonseiten, von Seiten (des)
s strani države staatlicherseits, von Staats wegen
s strani uprave behördlicherseits
s strani vlade regierungsseitig

studiare

A) v. tr. (pres. studio)

1. učiti se; študirati:
studiare chimica, medicina, musica študirati kemijo, medicino, glasbo
studiare una poesia učiti se pesmico

2. študirati, preučevati; iskati:
studiare le mosse dell'avversario preučevati nasprotnikove poteze
studiare come risolvere un problema iskati način, kako rešiti problem
questa l'hai studiata bene! pog. to pa si dobro pogruntal!

3. pretehtati, premisliti:
studiare le parole pretehtati besede

B) ➞ studiare, studiarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ studio) prizadevati si, potruditi se:
si studia di essere di aiuto trudi se, kako pomagati

C) ➞ studiarsi v. rifl. (pres. mi studio) gledati se, opazovati se

suc-cēdō -ere -cēssī -cēssum (sub in cēdere)

I.

1. (pr)iti, stopiti (stopati) pod (v) kaj, vstopiti (vstopati), vniti; z dat.: tecto V. ali tectis O. stopiti pod streho = v hišo, penatibus (v stanovanje) V., stabulis, antro, terris V., ille (sc. anguis) … imo succesit tumulo V. se je umaknil pod … , corpora … tumulo sineret succedere terrae V. da se pokopljejo, laetus fluvio succedit opaco V. plove v … reko, rex iussae succedit aquae O.; s praep.: sub umbras V.; pren.: ad superos … succedet famā V. po svoji slavi se bo vzpel do bogov = čaščen bo kakor kak polbog; z adv.: tectum, quo imbris vitandi causā succederet Ci.; abs.: (sc. Galli) testudine facta subeunt L.; occ. v bližino kakega višjega predmeta, k čemu iti (priti, prihajati), bližati se, približati (približevati) se čemu, dospe(va)ti do česa, koračiti (korakati), primakniti (primikati) se k čemu ali prodreti (prodirati) do česa, v kaj, (poseb. kot voj. t.t.), pritisniti (pritiskati) k čemu; z dat.: portis C., moenibus, muris, munimentis L., munitionibus Auct. b. Alx., sedibus, urbi, hostili dextrae V., pugnae V. iti, (v)stopiti v boj, succedat pugnae Troianosque arceat urbe V. naj se poda v boj; s praep.: succedere sub montem, sub primam nostram aciem C., supra hostium munitionem Sis. ap. Non., ad castra (stationes) hostium, ad moenia, ad montes L., ad portus claustra, celeriter ad molem Cu., in certamina rursus succedunt V. ponovijo boj; z adv.: propius succedere C., mare longius succedit C. prodira dalje, globlje (v obalo), huc pater Aeneas et bello lecta iuventus succedunt V.; abs.: exprobrans metum succesit L., erigi scalas iussit ac promptissimum quemque succedere T., classis paulatim successit T.; brezos.: ubicumque iniquo successum erat loco L. kjer koli so se primaknili (približali); redko trans.: succedere muros L., Sil., murum T., testudine facta portas succedunt (po novejših izdajah succendunt) C.

2. metaf.
a) iti pod kaj, priti (prihajati), stopiti (stopati) pod kaj, (kako breme) nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti, podvreči se, podrediti (podrejati) se, vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, pokoriti (pokoravati) se: oneri V., curru (dat.) V. iti pod jarem, jarem vzeti nase = vleči voz, nec qui succederet operi ad praescripta liniamenta inventus est Plin., omnesque sententiae verbaque omnia … sub acumen stili subeant et succedant necesse est Ci., externae dominationi … sponte succedunt Iust.
b) succedere sub manus in od tod abs. succedere „pod roke (roko) priti (prihajati)“ = iti od (izpod) rok, imeti uspeh, uspevati, posrečiti se, biti uspešen, dobro se iziti: Varr., Sen. ph. idr., lepide hoc succedit sub manus negotium Pl., quando hoc bene successit Ter., parum succedit, quod ago Ter., res nulla succeserat C., inceptum non succedebat L., postquam nihil conceptae temere spei succedebat L. se ni … uresničevalo, voti Phoebus succedere partem mente dedit V. je v duhu (= pri sebi) izpolnil polovico želje, qui timuit, ne non succederet H., si prospere prima successerint Iust.; z dat.: coeptis succedebat L., et successisset fraudi, ni … L., si facinori eorum successerit L., si talibus ducibus succedat L. ko bi se … posrečilo, successurumque Minervae indoluit O.; pass.: nolle successum (sc. esse) non patribus non consulibus L., cum omnia … velles mihi successa Ciceronis filius in Ci. ep.; abs.: hac non successit Ter., si quando minus succedet Ci., si ex sententia successerit Ci. ep.
c) spadati (soditi) pod kaj: comparativo generi, probationi Q. —

II. (večinoma) pesn. od spodaj navzgor (kvišku) iti, iti kvišku, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, vzpe(nja)ti se v kaj, proti čemu, do česa ali koga; z dat.: alto succedere caelo V., nubes succedere soli coepere Lucr., succedunt ramis … volucres Val. Fl.; s praep.: quo (sc. hostis) successerit magis in arduum L.; pesn. (o neživih subj.): in montem succedere silvas cogebant Lucr. umakniti se; zelo redko trans.: clivum satis arduum succedere Fr. —

III.

1. neposredno, takoj za kom pomakniti (pomikati) se, iti, slediti slediti: capto monte et succedentibus nostris C., succedunt matres V., quis magno melius succedit Achilli, quam per quem magnus Danais successit Achilles? O.; o krajevni legi, položaju: ad alteram partem succedunt Ubii C. sledijo (bivajo); occ. na mesto koga stopiti (stopati), v boj vstopiti (vstopati), boj nadaljevati namesto koga, zamenjati (zamenjavati, zamenjevati), nadomestiti (nadomeščati) koga: diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant, alii integris viribus succedebant C., ut … alios alii deinceps exciperent integrique et recentes defatigatis succederent C., integri fessis successerunt L., succedere Lauso V. v boj stopiti namesto Lavza, nadomestiti Lavza, pomagati Lavzu, eques in pugnam succedit L., duas in stationem cohortes succedere iussit C.; pesn. (o neživih subj.): aspicit in teretes lignum succedere suras O. da les nadomešča … meča, da se meča spreminjajo v les, da … meča lesenijo.

2. metaf.
a) (temporalno) priti (prihajati) za kom ali čim, slediti komu, čemu, koga ali kaj naslediti (nasledovati): ille magnus et successit ipse magnis et maximos oratores habuit aequales Ci., horum aetati successit Isocrates Ci., ei succedo orationi Ci. govorim za takim govorom (po takem govoru), aetas succedit aetati Ci., cotidie melius tempus succedere videbant C., maiori gloriae rerum … gestarum succedere se cernebant L., succedenti tantae caritati Hieronis L., misericordia odio successerat N., successit vetus his (sc. Thespidi et Aeschylo) vetus comoedia H., cura patrum cadere et succedere matrum incipit V., belli rabies et amor successit habendi V., tertia post illas successit aënea proles O., Thesea paenituit, Paris ut succederet illi O., in Italia violis succedit rosa Plin., tristibus laeta succedunt Hier.
b) (v kakem razmerju, na kakem mestu, v kaki službi) priti (prihajati) za kom, slediti komu, naslediti (nasledovati) koga, biti naslednik koga v čem, pri čem (poseb. v vladarstvu), za kom nastopiti (nastopati), prevze(ma)ti kaj (kako funkcijo) od koga: Eutr., Aug. idr., succedam ego vicarius tuo muneri Ci., Manlius, cui nunc Catilina succedit Ci., nondum in Cn. Pompei locum … repentinus heres successerat Ci., in eorum (sc. Sequanorum) locum Remi successerant C., ut … Hannibal … in paternas succederet opes L. rex succedens L., voluit eum de provincia depellere et ipse ei succedere N., succedere regi Cu., in paterna stipendia Cu., succedere alicui in consulatu Suet., qui (sc. Servius Tullius) regno successit Plin., post eius mortem frater Aeacidas regno successit Iust., huic Mithridates filius succedit Iust., ibique … succedentium sibi in regnum ossa poni iussit Iust., in adfinitatis iura succedit Iust.; v pass. brezos. alicui succeditur naslednika dobiti (kdo): quod tibi succederetur Ci., successum (sc. esse) isti audierunt Ci., ut ei succederetur ante tempus Suet. Od tod subst. pt. pr. succēdentēs -ium, m nasledniki (v službi): Front.
c) (po vrednosti) biti za kom ali čim, priti (prihajati) za kom ali čim, slediti (v čem): huic (sc. purpurae Tarentinae) successit dibapha Tyria Plin., in eius vicem succedere Plin., Agathocles … qui magnitudini prioris Dionysii successit Iust., ut non numero tantum amissorum civium, sed et dignitati succederent Iust.
d) succedit animo (z ACI) na misel (pamet) priti (prihajati) komu: Ambr.

suppetiae (-ārum), f (suppetere) pomoč, starejše pripomoč, le v nom. in acc.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl., suppetias ferre Pl., Suet., Ap., Amm., ali afferre Pl. pomoči (pomagati), suppetias implorare Arn., piscibus ad suppetias uti Ap.; pogosto acc. suppetias (nam. ad suppetias) na pomoč: alicui suppetias ire Varr. fr., Auct. b. Afr. ali advenire Pl., venire, proficisci, occurrere Auct. b. Afr. ali accurrere Ap., milites suppetias mittere Auct. b. Afr.

sup-petō (sub-petō) -ere -īvī in -iī (—) (sub in petere)

I.

1. (v izobilju) biti na voljo (razpolago), biti dovolj česa, biti pri rokah, biti obilo česa, biti na uporabo: Enn. fr., Auct. b. Afr., Plin., Plin. iun. idr., id modo videndumst, ut materies suppetat scutariis Pl., cui res non suppetat, verba non desint Ci., ut cetera mihi in dicendo suppetant Ci., vereor, ne mihi crimina non suppeterent Ci., ut mihi ad remunerandum nihil suppetat praeter voluntatem Ci. ep., ne pabuli quidem satis magna copia suppetebat C., cum frumentum copiaeque aliae … largius obsessis quam obsidentibus suppeterent L., ut pro se quisque iam nec consilium sibi suppetere diceret nec … L. da si ne zna niti pomagati, neque, quo manus porrigeret, suppetebat N. in ni mogel kam (po)seči; pesn. z osebnim subj.: novis ut usque suppetas laboribus H. da boš tu za vedno nove muke, da boš izpostavljen vedno novim mukam.

2. occ. zadostovati, zadoščati, zaleči, zadosti biti česa, primeren biti za kaj, čemu, skladati (ujemati) se s čim: Vulg., Lact. idr., ut cotidianis sumptibus copiae suppetant Ci., rudis in militari homine lingua non suppetebat libertati animoque L., quibuscumque vires suppetebant ad arma ferenda L., pauper enim non est, cui rerum suppetit usus H., ut plagae quoque possint suppetere ipsae Lucr., quia non suppetunt dictis data Pl., utinam quae dicis dictis facta suppetant Pl.; pogosto vita suppetit (sc. alicui) življenje biti na voljo komu = biti kdo še živ, kdo še naprej (dalje) živeti: Auct. b. Afr., Vop., si vita suppetet Ci. če bom še živ(el), si vita longior suppetisset L., dum vita suppetit Plin. iun.; pesn. z osebnim subj.: deosque oro, ut (sc. uxor) vitae tuae superstes suppetat Pl. da pride do tega, da te preživi. —

II. prositi namesto koga: Ulp. (Dig.).

sup-pleō (sub-pleō) -ēre -plēvī -plētum (sub in *pleō -ēre; prim. plēnus)

1. zopet (spet, znova) napolniti (napolnjevati), dopolniti (dopolnjevati): fiscellam, amurcam Ca., sanguine venas O., vulnera supplevit lacrimis O., adiectoque cavae supplentur corpore rugae O., suppletis (sc. oleo) lucernis Pr., simili mixtura vas suppleatur Col., quod (sc. aerarium) si ambitione exhauserimus, per scelera supplendum erit T.

2. klas. le metaf.
a) (kaj nastajajočega, nepopolnega, ne polnoštevilnega) izpopolniti (izpopolnjevati), spopolniti (spopolnjevati), dopolniti (dopolnjevati), doda(ja)ti, (zopet) narediti (delati) kaj polnoštevilno, kompletirati, nadomestiti (nadomeščati): Aus. idr., ut … id scriptum, quodcumque defendemus, suppleatur Ci., usum provinciae (potrebno v provinci) supplere Ci., de bibliotheca tua supplenda Ci. ep., si fetura gregem suppleverit V., dum suppleri summa queatur Lucr., ex alio acervo quantumcumque mensurae defuit, supplet Col., consumptos iterum deae supplent Eurydices colus Sen. tr., senatorum censum Suet., alii Hirtium (sc. putant), qui etiam (sc. Caesaris) Gallici belli novissimum imperfectumque librum suppleverit Suet., multis incendiorum damna supplevit Suet. je s prispevkom nadomestil škodo, nastalo v požarih, remis Zephyros supplere Stat. z veslanjem (veslaje) pomagati Zefirjem (Večernikom); z osebnim obj.: supplete ceteros Ci. dodajte še druge (da bo število polno); pesn.: inania moenia supplere O. zopet obljuditi (naseliti, poseliti); abs.: supplet enim iste Ci.; occ. kot voj. t.t. (dele vojske) dopolniti (dopolnjevati), (po)polniti (popolnjevati), izpopolniti (izpopolnjevati), narediti (delati) polnoštevilne = novačiti, nabirati (na naboru): legiones Antonius ap. Ci., L., subito delectu suppletae legiones T. dopolnjene, polnoštevilne, supplere remigio naves L., remigium supplet V., decurias supplere Suet., ad supplenda exercitus damna (vrzeli) T., exercitum iunioribus supplet Iust.
b) nadomestiti (nadomeščati), zastopati, starejše nadomestovati, namestovati: locum parentis Sen. tr., solis vicem Plin. iun.

svét conseil moški spol , avis moški spol

delavski svet conseil ouvrier
državni svet conseil d'État
hišni svet conseil des locataires (d'une maison, d'un immeuble)
kronski svet conseil de la couronne
ministrski svet conseil des ministres
nadzorni svet conseil de surveillance (ali d'administration)
občinski svet conseil municipal
šolski svet conseil scolaire (ali d'instruction publique)
upravni svet conseil d'administration
Varnostni svet (OZN) Conseil de sécurité (des Nations Unies)
vojni svet conseil de guerre
dati svet komu donner un conseil à quelqu'un, conseiller quelqu'un
pomagati komu s svetom in dejanjem donner à quelqu'un tout l'appui en son pouvoir, aider (ali assister) quelqu'un par tous les moyens, soutenir quelqu'un en paroles et en actes
vprašati koga za svet demander conseil à quelqu'un, consulter quelqu'un

svèt² consejo m

državni svet Consejo de Estado
delavski svet consejo de obreros
Evropski Svet Consejo de Europa
hišni svet consejo de inquilinos
kronski svet consejo de la corona
nadzorni svet consejo de vigilancia
ministrski svet Consejo de Ministros
šolski svet consejo escolar, Consejo de Instrucción pública
občinski svet ayuntamiento m, concejo m
upravni svet consejo de administración
Varnostni Svet (ZN) Consejo de Seguridad
vojni svet consejo de guerra
svet dati komu dar a alg un consejo; aconsejar a alg
pomagati komu s svetom ayudar con su consejo a alg
pomagati komu s svetom in dejanjem dar a alg el consejo y el vencejo
ubogati (poslušati) svet kake osebe seguir el consejo de alg
ne poslušati nobenih svetov no atender a consejos de nadie
vprašati koga za svet pedir consejo a alg, consultar a alg, aconsejarse con alg, asesorarse con alg
komur ni do sveta, se mu slabó obeta quien no oye consejo, no llega a viejo

svetováti (-újem) imperf. consigliare, suggerire; dare, fornire consigli:
dobro, slabo svetovati consigliare bene, male
natakar je svetoval, naj naroči ribe il cameriere suggerì, consigliò di ordinare il pesce
PREGOVORI:
komur ni svetovati, temu ni pomagati chi non vuol esser consigliato, non può essere aiutato

škrípec (tehnika) poulie ženski spol

biti v škripcih (figurativno) être dans l'embarras (ali dans une mauvaise passe, en mauvaise posture), être coincé, être pris entre deux feux
pomagati komu, potegniti koga iz škripcev tirer quelqu'un d'embarras, tirer une épine du pied à quelqu'un

škrípec polea f

kombinirani škripec polea f combinada
biti v škripcih (fig) estar en un aprieto, encontrarse en un apuro, estar en un atolladero
pomagati komu, potegniti koga iz škripcev sacar a alg de un aprieto (ali de un apuro ali de un atolladero)