Franja

nubbly [nʌ́bli] pridevnik
grudast, poln izrastkov

nutty [nʌ́ti] pridevnik
poln orehov
figurativno kot oreh, slasten
sleng noro zaljubljen, nor (on, upon na)
sleng pikanten, oster

oculeus 3 (oculus)

1. poln oči, mnogook, okat: Argus Pl., et ecce subitum prosilit quaedam gemmata nec minus totis artubus decenter oculea M. z zvezdami (kakor z očmi).

2. bistrook, bistroviden: vides hominem ferreum et insomnem, certe perspicaciorem ipso Lynceo vel Argo et oculeum totum Ap.

oleōsus 3 (oleum) óljnat, poln olja: semen, butyrum Plin., liquor Cass.

ominoso usoden, poln nesreče

ave ominosa ptič zlokobnik, nesrečnež

operoso težaven, poln truda

operōsus 3 (opera)

1. veliko se ukvarjajoč s čim, prizadeven, dejaven, delaven, marljiv: Syria in hortis operosissima Plin., senectus operosa et semper agens aliquid Ci., o. cultibus O.; pesn. z gr. acc.: comas Pr.; pesn. z gen.: vates operosus dierum O. ki se ukvarja z dnevi.

2. veliko truda zadevajoč, povezan z veliko truda = poln truda, trudapoln, naporen, težaven, težak, s trudom (težavo) zgrajen (zložen), s trudom (trudoma, težko) pridobljiv (pridobljen): Sen. ph., labor, opus, ars Ci., artes Ci. rokodelstva, molesta negotia et operosa Ci., carmina H., monumentorum arduus et operosus honor T. čast visokega in s težavo zgrajenega spomenika, o. Minervae studium H., divitiae operosiores H., castaneae operosae cibo Plin. težko prebavljiv.

3. umetelen, umeten: moles operosa mundi O. umetelna gradnja (zgradba) sveta (vesolja, vsemirja), ne quis sepulchrum faceret operosius Ci., o. templa O., aes O. umetelno izdelana med.

4. delujoč, dejaven, učinkujoč: herba O. — Adv. operōsē

1. z velikim trudom, s težavo, trudoma: nec tamen fiat o. Ci., o. nihil agere Sen. ph.

2. umetno: o. condita vina O.

3. natančno, skrbno: dicemus mox paulo operosius Plin.

opīniōsus 3 (opīniō) poln domnev (podmen, mišljenj), bogat, obilujoč s podmenami (domnevami, mišljenji): Tert.

opulent [ɔ́pjulənt] pridevnik (opulently prislov)
bogat, obilen, razkošen
botanika poln cvetov, razkošnih barv

orbitōsus 3 (orbita) poln kolotéčin (kolotékov, kolesníc): et inde tot per orbitosa milia iugum tulisse V. (Catal.).

ordengeschmückt Brust: poln odlikovanj; ironisch ovešen z odlikovanji

ossōsus 3 (os, ossis) poln kosti, koščen, kostnat: Cael.

ossuōsus 3 poln kosti, koščen, kostnat: loci Veg.

ostreōsus (ostriōsus) 3 (ostrea) bogat z ostrigami, poln ostrig: ora Hellespontia ceteris ostriosior oris Cat. fr.

ostri-fer -fera -ferum (ostrum in ferre) ostrigonosen, bogat z ostrigami, poln ostrig (školjk): Abydus V., V. ap. Col., Chalcedon Lucan., Geraestus Val. Fl., Barcinus pontus Aus.

pàhuljast -a -o, pahúljav -a -o puhast, poln puha, podoben puhu: prstom pokaza na plahu pahuljastu guščicu; lice mladića je obraslo u ridu pahuljastu bradu

palmāris¹ -e (palma)

I. palmov, poln palm: lucus Amm. —

II.

1. k palmi = k plačilu zmage sodeč, palme = plačila zmage, častne nagrade vreden, izvrsten: illa statua palmaris Ci. óni kip, najvišja častna nagrada, sed illa palmaria (sc. sunt) Ci. to je vredno najvišje častne nagrade.

2. zmagovalen, zmagovit, zmagovalski: dea Ap. ki je v roki imela palmovo vejo.

palmōsus 3 (palma II.) bogat s palmami, poln palm, palmovit: palmosa Selinus V.

panerée [panre] féminin, vieilli polna košara, poln jerbas (de fruits, d'œufs sadja, jajc)

pannōsus 3 (pannus)

1. poln cap, cunjav, cunjast, razcapan: Ci., Iust.; subst. pl. pannōsi -ōrum, m cunjavci, razcapanci (naspr. holosericati): Aug.

2. metaf.
a) malovreden, boren: resculae Ap.
b) klapast, medel, uvel, suh, grbav: mammae Mart., macies Sen. ph., faex aceti Pers. kosmata.