Franja

krovn|i² (-a, -o) Deck- (sloj die Deckschicht, živalstvo, zoologija kost der Deckknochen, luska die Deckschuppe, gradbeništvo, arhitektura spona der Deckbalken, plošča die Deckplatte, živalstvo, zoologija pero die Deckfeder, steklo das Deckglas, tkivo das Deckgewebe)

krožnik¹ [ó] moški spol (-a …) der Teller (jedilni [Eßteller] Essteller, globoki Suppenteller, leseni Holzteller, otroški Kinderteller, papirni Papierteller, porcelanast Porzellanteller, servirni Grundteller); ploščat - za torte ipd.: die Platte, Tortenplatte, Kuchenplatte
figurativno leteči krožnik fliegende Untertasse
… krožnika Teller-
(rob der Tellerrand, vrtenje das Tellerdrehen, plošča za gretje der Tellerwärmer)
v velikosti krožnika tellergroß
brkljati po krožniku im Essen stochern
prinesti na krožniku figurativno auf dem silbernen Tablett servieren

kuhálen de cuisine

kuhalni lonec marmite ženski spol, cocotte ženski spol, casserole ženski spol
kuhalna plošča električnega štedilnika plaque ženski spol de cuisinière électrique
kuhalno posodje batterie ženski spol de cuisine

kuhálen

kuhalni lonec olla f; marmita f; pote m
kuhalna električna plošča hornillo m eléctrico
kuhalna plinska plošča hornillo m de gas
kuhalno posodje batería f de cocina

kuhaln|i (-a, -o) Koch- (ciklus der Kochzyklus, kislina die Kochsäure, lužina die Kochlauge, plošča die Kochplatte, površina die Kochmulde)

lah|ek (-ka, -ko) (lažji, najlažji) leicht; po teži: leicht, leichtgewichtig; -leicht (kot pero federleicht, za vzdrževanje pflegeleicht, otročje lahek kinderleicht, posebno lahek superleicht); hrana: bekömmlich, zuträglich; vino: leicht, süffig; cigareta ipd.: mild, leicht; Leicht- (gradbeni material der Leichtbaustoff, železnica motorni vlak der Leichttriebwagen, bencin das Leichtbenzin, beton der Leichtbeton, gradbeni material der Leichtbaustoff, zidak der Leichtstein, gradbena plošča die Leichtbauplatte, gradnja die Leichtbauweise)
lahkih nog leichten Fußes
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig
biti lahek (ne delati težav) leicht fallen
imeti lahek posel z leichtes Spiel haben (mit)
biti v lahkem položaju einen leichten Stand haben
naj ti bo zemlja lah ka! ruhe sanft!
z lahko vestjo mit gutem Gewissen

lanx, lancis, f („upogib“; prim. dor. λακάνη = at. λεκάνη, λέκος skleda)

1. ploska posoda, plosko torilo, poseb. darilna skleda, darilna posoda, darilno torilo: Pl., Aus., altilium lanx Luc. fr., in lancibus et canistris olusculis nos soles pascere Ci. ep., lancibus reddimus exta V., cumulantque oneratis lancibus aras V., inter lances mensasque nitentes H., l. rotunda H., Amm., caelata O., cava Mart., quadrata Dig., furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je namreč preiskovalec držal darilno torilo k očem); prim.: quaestiones furtorum cum lance et licio Gell., lance et licio dicebatur apud antiquos, quia, qui furtum ibat quaerere in domo aliena, licio cinctus intrabat lancemque ante oculos tenebat propter matrum familiae aut virginum praesentium P. F.; prim. līcium 6.

2. tehnično torilo, tehnična skleda (posoda): virtutis autem amplitudinem quasi in altera librae lance ponere. Terram … ea lanx et maria deprimet Ci., Iuppiter ipse duas aequato examine lances sustinet V., Vespasianus dicitur etiam vidisse quondam per quietem stateram … examine aequo cum in altera lance Claudius et Nero starent, in altera ipse et filii Suet.; pogosto pren.: Ambr., Aug., Arn., Cod. I., vitam aequā lance pensitare Plin., iustum geminā suspendăre lance ancipitis librae Pers., aequā lance servari Dig. na enak način.

3. (= gr. δίσκος) disk, okrogla ali obla (ovalna) plošča iz železa, kamna ali lesa: Amm.

lata ženski spol pločevina, pločevinasta škatla (doza)

lata de conservas konzerva
hoja de lata pločevina, pločevinasta plošča
sardinas en lata(s) sardine v konzervi
una lata de sardinas konzerva sardin

lȅden -a -o, dol. lȅdenī -ā -ō
1. leden, iz ledu: -a santa ledena plošča; -i kristal
2. pokrit z ledom, ves v ledu: -i kontinent; -o prostranstvo; -i brijeg ledena gora; -o doba
3. mrzel kot led: -a kava, voda; -i vjetar, vetar; -i kristali; -e iglice; -o srce
4. mrzel, hladen: leden pogled, kip
5. sovražen: leden ton
6. -i sveci ledeni možje, ledenjaki

ledén ice; icy

ledén, ledeno mrzel ice-cold
ledéna doba ice age, glacial period
ledéna kocka (za pijače) ice cube
ledéna gora iceberg
ledéna kava iced coffee
ledéna odeja ice cap, ice sheet
ledéni pas frigid zone
ledén obkladek medicina ice pack
ledén greben ice ridge
ledéna poljana ice field
ledéna plošča ice floe
Severno Ledeno morje the Arctic (Ocean)
Južno Ledeno morje the Antarctic (Ocean)
ledéno morje polar sea
ledéni možje (svetniki) the feasts of Sts. Pancras, Servatius and Boniface, the 12th, 13th and 14th of May, the last cold spring days
ledéne rože (na oknu) figures made by freezing moisture on a windowpane, frostwork; ice-ferns pl, the tracery on a frosted window
ledéna sveča icicle
ledéna stena ice-slope
ledéna voda iced water, ZDA ice water
ledéna vrečica medicina ice bag

ledger [lédžə] samostalnik
ekonomija glavna (poslovna) knjiga

velika (nagrobna) plošča; arhitektura prečni tram pri zidarskem odru

lesen [é] (-a, -o) aus Holz; hölzern; figurativno hölzern, steif
ves lesen stocksteif
pri hoji: steifbeinig; Holz- (čeber der Holzbottich, kip die Holzplastik, die Holzfigur, količek der Holzpflock, krožnik der Holzteller, lopar der Holzschläger, most die Holzbrücke, opaž die Holzauskleidung, Holzverschalung, pod der Holzboden, podplat die Holzsohle, roč der Holzstiel, der Holzgriff, stol der Holzstuhl, strop die Holzdecke, zobec der Holzzahn, žebljiček der Holzstift, gradnja der Holzbau, embalaža die Holzverpackung, klop die Holzbank, konstrukcija die Holzkonstruktion, maska die Holzmaske, miza der Holztisch, noga das Holzbein, obloga die Holzverkleidung, ograja der Holzzaun, stopnična ograja das Holzgeländer, palica der Holzstock, die Holzstange, der Holzstab, plastika die Holzplastik, plošča die Holzplatte, plošča za lesorez der Holzstock, posoda das Holzgefäß, rešetka das Holzgitter, tabla die Holztafel, tla der Holzboden, žlica der Holzlöffel, igrače množina das Holzspielzeug, stopnice množina die Holztreppe, die Holzstiege, kladivo der Holzhammer, ogrodje das Holzgerüst, das Holzgestell)
nordijska lesena cerkev die Stabkirche
leseni deli puške die Schäftung
leseno kladivo das Klopfholz, der Holzhammer, der Klüppel, der Klöpfel
lesena konzola die Knagge

lesna volna ženski spol die Holzwolle
plošča iz lesne volne die Holzwolleplatte

lesoníten (-tna -o) adj. les.
lesonitna plošča pannello fibroso

lesorez [é] moški spol (-a …) der Holzschnitt (barvni Farbenholzschnitt, Farbholzschnitt)
plošča za lesorez der Holzstock

lesovínski (-a -o) adj. di pasta di legno; di legno;
lesovinska (vlaknena)
plošča pannello fibroso

Libya -ae, f: Ci., V., Plin. ali Libyē -ēs, f (Λιβύη): O., Lucan., Col., Sil., Mart. Líbija, pri Grkih = cela Afrika, pri Rimljanih = ali severna Afrika ali le Cyrenaica. — Stlat. obl. Libua -ae, f Líbua: Pl. (po nekaterih izdajah Libya). — Od tod adj.

1. Libs, Libis (Λίψ, gen. Λιβός) líbijski; kot subst. m =
a) Líbijec: Sid. (o Antaju).
b) (sc. ventus) zahodni jugozahodnik: Plin. (z gr. acc. Liba), Serv., Ven. — Soobl. lips, libis, m: Sen. ph., Suet. fr., Veg.

2. Libycus 3 (Λιβυκός)
a) líbijski: fines, gentes V., cursus V. plovba (plutje) po Libijskem morju, lapilli H. marmorni koščki iz numidijskega marmorja (prim. lapillus), lampas Lucan., orbis (plošča mize) Mart., Sibylla Lact.; subst. Libycī -ōrum m Líbijci, preb. Libije, poseb. Kartažani: Sil., Macr.
b) afriški: fera O. levinja, harenae, orae O., crines, pestes Lucan., axis Sen. tr., uvae Col., mare Plin. ob Afriki.

3. Libyēnsis -e líbijski, iz Líbije: Sabellius Cass.

4. Libys -yos, acc. -byn (Λίβυς) líbijski: nec Libys Assyrio sternetur lectulus ostro Ps.-V. (Ciris), formatus Libys est cum cornibus Ammon O., ductor (= Hannibal) Sil., mons Stat.; subst. m = Líbijec: Libys Amphimedon O., Cancro (subditus) Libys Sen. tr.; kot nom. propr. Líbis, tirenski gusar: hoc Libys, hoc flavus … Melanthus, hoc probat Alcimedon O.; v pl. Libyes: Africam initio habuere Gaetuli et Libyes S.

5. Libyssa -ae, f (Λίβυσσα) líbijska: citrus Varr. ap. Non., arenae Cat., terra Lucan., ficus Col., gens Sil.

6. Libystīnus 3 (Λιβυστῖνος) líbijski: montes Cat.

7. Libystis -idis, f (Λιβυστίς) líbijska: ursa V.

8. Libyus 3 líbijski: citrus Varr., terra T.

longplay adv. inv.
longplay plošča long playing; pog. long play

máli (-ega)

A) m bambino, piccolo; figliolo

B) máli (-a -o) adj.

1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve

2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

C) máli (-a -o) m, f, n

1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola

2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

mármoren (of) marble

mármoren kamen marble
mármorna plošča marble slab
mármoren steber marble column
mármorno stopnišče marble staircase