cintrer [sɛ̃tre] verbe transitif upogniti, usločiti; obokati; prilagoditi (obleko) postavi
se faire cintrer (populaire) pasti pri izpitu
Zadetki iskanja
- cloud1 [klaud] samostalnik
oblak, megla, para; temna lisa, madež; motnost
figurativno mrak, tema, senca; množica, roj; nesreča
množina višje sfere, nebo
to drop from the clouds nepričakovano se prikazati, z neba pasti
every cloud has a silver lining vsaka nesreča h kaki sreči
under a cloud pod sumom, na slabem glasu; v težavah, brez denarja
to be (ali have one's head) in the clouds živeti v oblakih
a cloud on one's brow mrk, namrgoden
cloud seeding ustvarjanje umetnega dežja - cmokn|iti [ô] (-em) schmatzen (einmal); (pasti) plumpsen
- cōllo1 m
1. vrat:
gettare le braccia al collo objeti
avere un braccio al collo roko pestovati (v prevezu)
è con la corda al collo pren. voda mu teče v grlo
prendere qcn. per il collo koga zgrabiti za vrat
capitare fra capo e collo pren. nenadoma, nepričakovano se prikazati
rompersi l'osso del collo vrat si zlomiti, hudo pasti (tudi pren.);
a rotta di collo na vrat na nos
correre a rotta di collo na vso sapo teči
tirare il collo ai polli kokošim vrat zaviti
mettere il piede sul collo a qcn. pren. komu za vrat stopiti
tenere un bambino al collo otroka nositi v naročju
essere indebitato fino al collo pren. do vratu tičati v dolgovih
trovarsi nei guai fino al collo pren. biti v hudih škripcih
2. ovratnik
3. ekst. vrat:
il collo della bottiglia vrat steklenice
tirare il collo a una bottiglia steklenici vrat odbiti
collo di bottiglia pren. ozko grlo
4. anat.
collo dell'utero maternični vrat
collo del piede nart
5. glasba vrat (godala, brenkala)
6. strojn.
collo d'oca kolenasta gred - collum -ī, n
1. vrat: pallium in collum conicere Pl. za vrat dati, procerum et tenue c. Ci., c. columbae Ci., equi, anguis V., boum colla Q., sectores collorum Ci. glavorezci, invadere in collum Ci. = collo dare bracchia circum V. objeti, pasti okoli vratu, alicui collum obstringere ali obtorquere Pl. ali torquere L. zgrabiti koga za vrat in ga odvleči pred sodišče; sinekdoha vrat z glavo, glava: ferroque secat pendentia colla V., colla in plumis reponit O.; pesn.: India … tuo dat colla triumpho Pr. upogiba vrat, se podvrže; collum glava = življenje: actumst de collo meo Pl. po meni je, posuit collum in pulvere Teucro H. pustil je glavo, ne sic mea colla gerantur Lucan.
2. pren. makov vrat = steblo: lasso papavera collo demisere caput V.; vrat ali grlo steklenice: Ca., Plin., c. lagenae Ph.; Parnassi colla = iuga Stat. — St.lat. soobl. (vulg.) collus -ī, m: Ca. et Luc. et Varr. ap. Non., Acc. fr., Naev. fr., Caecil. fr., Pl., Fr. in cōlus -ī, m: Luc. fr. - cōma1 m (pl. -mi, coma) med. koma:
coma diabetico diabetična koma
entrare, essere in coma pasti v komo, biti v komi
uscire dal coma priti iz kome - come*1 [kʌm] neprehodni glagol (to, into; out of, from; within)
priti, prihajati, dospeti; prikazati, približati se; izvirati; postati; zgoditi, pripetiti se; znašati; delati se
to come and go sem in tja hoditi; prikazovati se in izginjati
to come the artful over oslepariti
to come to be postati
to come to blows stepsti se
sleng to come a cropper pasti; utrpeti škodo
to come down a peg biti ponižan
sleng to come the fine gentleman igrati odličnega gospoda
to come to grief doživeti polom
to come to a head doseči višek
sleng how comes? kako to, čemu?
let it come to the worst v najslabšem primeru
to come to harm utrpeti škodo
to come to know zvedeti
to come to light prikazati se
to come to nothing izjaloviti se
don't come the old soldier over me nikar se ne širokousti pred menoj
to come to pass zgoditi se
to come it over predrzno se vesti
to come to the point jasno se izraziti; skušati pridobiti
to come to see obiskati
to come short zamuditi; ne imeti uspeha, pogoreti
to come to stay ustaliti se
to come to terms dogovoriti, zediniti se; sprijazniti se, popustiti
to come bodoč, naslednji
in years to come v poznejših letih
come what may naj se zgodi, kar hoče
to come to the wrong shop obrniti se na napačen naslov
to come to o.s. zavedeti se
first come, first served kdor prej pride, prej melje
pogovorno he's as stupid as they come neumen je, kar se da
come now! daj že!
come! no! - consumare1
A) v. tr. (pres. consumo)
1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
consumare l'abito oguliti obleko
consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas
2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
consumare l'acqua porabiti vodo
la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
consumare i pasti in casa doma se hraniti
nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev
B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
consumarsi di rabbia žreti se od jeze
consumarsi d'amore koprneti - contradicción ženski spol protislovje; ugovor, odpor; nasprotje
caer en contradicción v protislovje pasti
estar en contradicción biti v nasprotju
no admitir contradicciones nobenih ugovorov ne trpeti - coronilla ženski spol teme (glave)
andar (bailar) de coronilla opravljati z veliko vnemo
dar de coronilla na glavo pasti; hitro propasti
estoy de ello hasta la coronilla sit sem tega (že do grla) - costilla ženski spol rebro; doga (pri sodu); imetje; ogrodje (npr. letala); soproga
costilla de cerdo svinjsko rebrce
tener costilla biti premožen
costillas pl hrbet; ladijsko ogrodje
a costillas de komu za hrbtom
dar de costillas na hrbet pasti
hacer costillas imeti debelo kožo
medirle a uno las costillas koga pretepsti
romper a uno las costillas koga pošteno premikastiti
sacar a uno las costillas koga brezobzirno izkoriščati, odirati koga
tener a alg. sobre sus costillas koga na vratu imeti
vivir a las costillas de alg. živeti na stroške nekoga
(mehanika) costilla de vaca skoba, penja - cōtto
A) agg.
1. kuhan; pečen; žgan:
cadere come una pera cotta pren. pasti kot zrela hruška; pustiti se naivno ogoljufati, prevarati
chi la vuol cotta e chi cruda pren. kolikor ljudi, toliko čudi; vsakdo po svoje misli
farne di cotte e di crude pren. hudih skuhati
innamorato cotto noro zaljubljen, zatreskan
2. ožgan
3. pren. izčrpan, onemogel
B) m
1. kar se kuha; kuhana jed
2. opeka; žgana glina - coupe2 [kup] féminin (od)rezanje, (od)sekanje; obsekanje (kamna); sečnja, za sečnjo namenjeni del gozda; košnja; izrez, prerez; striženje (des cheveux las); krojenje, kroj; prevzdig kart; grammaire cezura; sport bočno plavanje
coupe en long, en travers podolžni, poprečni prerez
sous la coupe (familier) pod strogim nadzorstvom
tomber saus la coupe de quelqu'un pasti v popolno odvisnost kake osebe
faire des coupes sombres (figuré) temeljito odpraviti, pospraviti
mettre en coupe réglée (figuré) sistematično izkoriščati - cropper [krɔ́pə] samostalnik
žanjec, kosec; obrezovalec; kosilnica, žetnik; padec
zoologija golšasti golob
ameriško, sleng zakupnik zemlje na delež pridelka
figurativno razočaranje
to go (ali come) a cropper pasti, propasti
a good (bad) cropper rastlina, ki dobro (slabo) obrodi - culada ženski spol pomorstvo vzvratna vožnja
dar una culada na zadnjico pasti - culo moški spol sedalo, zadnjica, rit; dno
culo de vaso ponarejen dragulj; črepina
dar con el culo en tierra, caer (dar) de culo pasti na zadnjico
enseñar el culo strahopetno se vesti, zbežati
ser el culo del fraile biti grešni kozel
tener culo de mal asiento nerad sedeti
volver el culo pobrati jo
quien mucho se baja, el culo enseña ponižnost naj se ne sprevrže v klečeplaštvo - curare
A) v. tr. (pres. curo)
1. zdraviti
2. negovati, skrbeti:
curare gli interessi di qcn. skrbeti za koristi nekoga
curare le anime pasti duše
3. ceniti:
curare il parere di qcn. ceniti mnenje nekoga
B) ➞ curarsi v. rifl. (pres. mi curo)
1. zdraviti se
2. brigati se, meniti se za kaj:
non curarti delle male lingue ne zmeni se za obrekovalce - curl2 [kə:l]
1. prehodni glagol
kodrati, gubati; šobiti; valoviti; grbančiti
2. neprehodni glagol
gubati, kodrati, grbančiti se; valovati
to make one's hair curl povzročiti, da se človeku lasje ježijo
curl your hair with it! solit se pojdi!
to curl one's lip šobiti se
to curl up skodrati; zviti se; sleng, šport prevrniti se, pasti - čík (-a) m
1. (matassina di) tabacco da masticare
2. pog. (ogorek) cicca; ekst. cicca, sigaretta
3. šol. žarg. insufficiente, cinque
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pasti kot čik cadere lungo disteso
pog. čik gumi gomma da masticare - čoln samostalnik
1. (manjše plovilo) ▸ csónakzasidran čoln ▸ lehorgonyzott csónakpotopljen čoln ▸ elsüllyedt csónakpristanišče za čolne ▸ csónakkikötőčoln za reševanje ▸ mentőcsónakdolžina čolna ▸ csónak hosszaposadka čolna ▸ csónak legénységepremec čolna ▸ csónak orraprevoz s čolnom ▸ közlekedés csónakkal, kontrastivno zanimivo csónakút, szállítás csónakkalsesti v čoln ▸ csónakba beszállsedeti v čolnu ▸ csónakban ülčoln na morju ▸ tengeren lévő csónak, csónak a tengerenvkrcati se na čoln ▸ csónakba beül, csónakba beszállvoziti se s čolnom ▸ csónakkal közlekedik, kontrastivno zanimivo csónakázikzlesti v čoln ▸ csónakba bemászikskočiti iz čolna ▸ csónakból kiugrikstopiti iz čolna ▸ csónakból kiszáll, csónakból kiléppasti s čolna ▸ csónakból kiesikbiti v čolnu ▸ csónakban vanbiti na čolnu ▸ csónakon vanPovezane iztočnice: torpedni čoln, patruljni čoln, rešilni čoln, gumijasti čoln, motorni čoln, napihljiv čoln, reševalni čoln, pomožni čoln, policijski čoln, dirkalni čoln, čoln na vesla, desantni čoln, tekmovalni čoln, ribiški čoln
2. tiskarstvo (tiskarski pripomoček) ▸ szedéshajó
S stavka v čolnu je naredil odtis za korekturo. ▸ A szedéshajóban lévő hasábról kefelenyomatot készített a korrektúrához.