Franja

λύρα, ἡ lira, glasbeno orodje s 4 ali 7 strunami.

μάγαδις, ιδος, ἡ [dat. μαγάδι] magadis, glasbeno orodje z dvajsetimi strunami, ki je obsegalo dve oktavi; οἷον μαγάδι kakor na magadi t. j. v oktavi.

μηχανή, ἡ, dor. μᾱχανά (μῆχος), μηχάνημα, ατος, τό (μηχανάω) 1. umetna naprava, priprava, orodje, oblegalni stroj, priprava ali stroj na gledališkem odru. 2. pripomoček, sredstvo, zvijača, naklep, spletke, μηχανὰς πλέκω kujem načrte, spletkarim; modra iznajdba (uredba), možnost, premoč, nasvet, način; τίς μηχανή kako je mogoče? οὐδεμία γὰρ μηχανή nikakor ni mogoče, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ z vsemi sredstvi, na vsak način, μηδεμιῇ μηχανῇ na noben način, nikakor ne.

ὄγκιον, τό ep. zaboj za železno orodje.

ὅπλον, τό [Et. iz sop-lo-m, sor. ἕπω], nav. v pl, oprava, priprava 1. orodje (pos. kovaško). 2. ladijna oprava, oprema, vrvje na ladji; sploh: vrv. 3. a) bojna oprava, orožje; pos. težko orožje (oklep in ščit); τίθεμαι ὅπλα: α.) položim orožje; β.) utaborim se, ustavim se; γ.) postavim se (stopim) v bojni red; b) pren. oboroženi vojaki, oboroženci; pos. težkooboroženci, hopliti, ἐξέτασιν ποιοῦμαι ὅπλων pregledujem hoplite; c) orožni prostor, tabor, straža, πρὸ τῶν ὅπλων pred taborom, ἀπὸ τῶν ὅπλων daleč od tabora.

ὄργανον, τό orodje, priprava, stroj, glasbilo; pren. ἁπάντων κακῶν ὄργανον orodje vseh hudobij.

πεῖραρ¹, ατος, τό ep. [Et. iz περ-ϝ r̥-, kor. per; gl. πείρω] 1. kraj, rob, konec, meja γαίης, πόντου. 2. pren. a) dovršitev, odločitev, izid, πεῖραρ αἱρέομαι grem po razsodbo, razsodi se mi; b) glavna stvar, ἑκάστου πείρατ' ἔειπεν vse mu je natančno razložil; c) τέχνης umetno orodje, sredstvo, pomoček.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).

ποίημα, ατος, τό (ποιέω) 1. dejanje, delo, tvor, proizvod, izdelek; pos. izdelek iz kovine. 2. orodje. 3. spis, pesem, pesniško delo; tudi: izmišljotina (Arr.).

σιδήριον, τό železno orodje ali orožje.

σίδηρος, ὁ, dor. σίδᾱρος 1. železo, jeklo. 2. meton. a) kar je iz železa narejeno, železnina, železno orodje, orožje, meč; b) prodajalnica železa, železarija.

σκευή, ἡ σκεῦος, ους, τό 1. obleka, oblačilo, noša, okras, lišp, preobleka. 2. oprava, oprema, orožje, konjska oprava, odeja v vojski. 3. a) posoda, orodje, pohištvo, prtljaga, pratež NT; b) ladjina oprema, vrvi na ladji NT.

τεῦχος, ους, τό (τεύχω) orodje, priprava; pos. 1. pl. orožje. 2. (bojna) oprava. 3. posoda (vrč, sod), žara, πάγχρυσον darilna skledica. 4. vesla, ladjina oprava.

τροχός, ὁ (τρέχω) 1. kolo (pri vozu), okrogla plošča, krog. 2. lončarski krog ali kolovrat. 3. okroglo satovje. 4. mučilno kolo, orodje.

φόνος¹, ὁ 1. umor, moritev, uboj, pobijanje, klanje, prelivanje krvi, poboj, smrt, smrtna kazen, δημόλευστος smrt s kamenanjem. 2. a) morilno orodje, kopje; b) vzrok umora Od. 21, 24; c) (po umoru) prelita kri; d) kraj umora.

χαλκός, ὁ [ep. gen. χαλκόφιν] 1. kovina, baker, bron, med. 2. bronasto orožje ali orodje, posoda, bakreni denar NT.

χρῡσός, ὁ [Et. izpos. iz semit.; hebr. chārūts] zlato, zlatnina, zlata posoda, zlato orodje, zlat nakit, zlat denar, zlat(nik), λευκός s srebrom pomešano zlato.

ковочный kovalen;
к. инструмент kovalno orodje

прополочный za pletje;
п. инвентарь orodje za pletje