Franja

servō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *ser- zaprto (pod ključem) imeti, hraniti; prim. avestsko haurvaiti pazi, čuva, hrani, umbr. seritu = lat. servato, anseriato = lat. observatum (sup.), osk. serevkid = lat. auspicio, lat. servus, serva, gr. εἴρερος ujetništvo, suženjstvo, got. sarwa orožje, oborožitev)

1. paziti koga, na koga, na kaj, opazovati koga, varovati koga, kaj, čuvati koga, kaj, ščititi koga, kaj, budno paziti koga, kaj, b(e)deti nad kom, čim, stražiti, imeti (držati) pod stražo, streči komu; abs.: redi ... intro atque intro serva PL., nemo in aedibus servat PL., solus Sannio servat domi TER., servantia lumina O. čuječ(n)e, budne oči; pogosto imper. serva! pazi (se)!, varuj se!: PL., TER., H.; z obj.: ENN. FR., PL., TER. idr., haedos V. paziti na, ortum Caniculae CI., dum sidera servat, exciderat puppi V., sunt Arcturi sidera nobis haedorumque dies servandi V., servare caelum, fulgura caeli LUCR., avem (ptičji let), genus altivolantum ENN. AP. CI., doctus volucres augur servare sinistras LUCAN., servat nubemque locumque O., quantum acie oculi possent servare sequentum V. do koder bi nesle ostre oči sledilcev, servare itinera C. ne spustiti (spuščati) iz vida, praesidia indiligentius C. stražišča imeti manj skrbno zasedena, portas agmine, milite muros V., fructūs N., pomaria O., aliquem liberā custodiā CI. (gl. custōdia); v pass.: quemadmodum servari vellet N. biti držan v zaporu, biti zaprt; z notranjim obj.: custodias, vigilias L. biti na straži, stražiti; z de: de caelo servare (o avgurjih) CI., ARN. opazovati blisk; s finalnim stavkom: COL. idr., triumviris capitalibus mandatum est, ut servarent, ne qui nocturni coetus fierent L.; z odvisnim vprašanjem: tuus servus servat, Venerine eas (sc. coronas) det an viro PL., quid servas, quo eam ...? LUC. AP. NON.

2. čuvati kak kraj = ne zapustiti (zapuščati) kakega kraja, muditi se kje, osta(ja)ti kje, (pre)bivati, biti doma kje: limen V., O., limina V., vestibulum V., centum (sc. nymphae), quae silvas, centum, quae flumina servant V., hydrum ... puella servantem ripas altā non vidit in herba V., tu nidum servas H. ostajaš v gnezdu = tičiš doma (v Rimu), atria servantem postico falle clientem H. v veži nate prežečega klienta, nate čakajočega klienta, has nimbi ventique domos et naufraga servat tempestas VAL. FL.

3. metaf.
a) paziti na kaj = držati se česa, držati, pridržati (pridrževati, pridržavati), vzdržati (vzdrževati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati), izpolniti (izpolnjevati) kaj, spolniti (spolnjevati), vztrajati pri čem, ne (pre)kršiti, ne prelomiti (prelamljati) česa, ne ravnati zoper kaj: ordinem L. ali ordines C. idr. držati se vrste, osta(ja)ti v vrsti (vrstah), ohranjati (bojni) red (vrsto, razporeditev), pacem L., pacem cum aliquo CI., amicitiam, legem CI., promissum PL., promissa CI., fidem CI. držati besedo, držati obljubo, biti mož beseda, iusiurandum N., fidem iurisiurandi cum hoste CI. držati besedo, sovražniku potrjeno s prisego, ius CI., iura indutiarum C., consuetudinem CI., institutum militare C. držati se vojnega (vojaškega) običaja, morem MEL., Q., morem ab antiquis traditum H., acta Caesaris servanda censeo CI., servare diem L. držati se dne, čakati dan, amorem, honorem, pudicitiam, aeternum sub pectore volnus V., Pyrrhin conubia servas? V. ali si še v zakonski zvezi s Pirom?, nec (sc. tellus) Baccho genus (sc. suum) ... servat V. = trta se v zemlji izrodi, servare vices V. opravljati svojo službo, modum LUCAN., PLIN.; s predik. acc.: pudicitiam liberorum servare ab eorum libidine tutam CI.; z zahtevnim stavkom: cum ita priores decemviri servassent, ut unus fasces haberet L.; brezos.: alibi servatur, ut nudis pedibus eant PLIN., servatumque in hodiernum est, ne qui e novis civibus in iis iudicaret PLIN.
b) koga ali kaj ohraniti (ohranjati, ohranjevati) (ne(p)okvarjenega, ne(p)okvarjeno), rešiti (reševati), (za)varovati, (za)ščititi pred čim, oteti (otevati, otimati) česa, pred čim (naspr. perdere): AFR. AP. NON., CAECIL. AP. GELL., PL., TER. idr., ociter serva cives, defende hostes ENN. AP. NON., populum, rem publicam aliquem ex iudicio CI., qui ceteros servavi, ut nos periremus CI. EP., Diana (Dianin kip) ex bellis servata CI., servati consulis decus L. čast konzulove rešitve, servare aliquem ex periculo C., urbem insulamque Caesari C., Alexandri liberis regnum N., navem ex hieme N., servatae a peste carinae V., cupressus religione multos servata per annos V., nomen et arma locum servant V. brani(ta), ščiti(ta), curvam servans sub imagine falcem V. hraneč še neokvarjen vinjak pod ..., servare rem suam H., invitum quī servat, idem facit occidenti H.; s predik. acc.: vivum archipiratam CI., urbem et cives integros incolumesque CI., corpora vestra, coniugum ac liberorum vestrorum inviolata L.; v pass. s predik. nom.: signum integrum servatum est CI.; occ. rešiti =
a) dobi(va)ti: cum populus suum servaret CI., haec una ratio a rege proposita Postumo servandae pecuniae CI., crediti servanda causā SUET.
b) kaj dobi(va)ti povrnjeno: sumptus in rem factos ICTI., quod praestiterit quis ICTI.
c) (za bodočnost) hraniti, ohraniti (ohranjati, ohranjevati), prihraniti (prihranjevati), shraniti (shranjati, shranjevati): CA., COL., STAT., LACT. idr., Homeri carmina scrinio CU., carmina levi cupresso H., Caecuba (sc. vina) centum clavibus (pod sto ključi) H., vermes in melle PLIN., ad quae (sc. tempora) tu te ipse servaras CI., eo (dotlej) me servavi CI. EP., gravem se ad maiora vindicem servabat L.; z dat. (večinoma pesn.): placet esse quasdam res servatas iudicio voluntatique multitudinis CI., eius regni causa integra Caesari servaretur AUCT. B. ALX., vosmet rebus servate secundis V. ohranite se za boljše čase, Iovis auribus ista (sc. carmina) servas H. – Od tod adj. pt. pr. servāns -antis, toda le v superl. servantissimus z obj. gen. trdno se držeč česa, trdno vztrajajoč pri čem: servantissimus aequi V., servantissimus iusti vir AUS.

simulō -āre -āvī -ātum (similis)

1. narediti (delati) koga podobnega (kaj podobno) komu, čemu, po kom, po čem upodobiti (upodabljati), (iz)oblikovati, (na)slikati, posne(ma)ti, predstaviti (predstavljati), portretirati, predočiti (predočati), starejše poobráziti (poobrážati, poobraževáti), obráziti (obraževáti), navzóčiti (navzočávati): Minerva simulata Mentori Ci. ep. ki je privzela podobo Mentorja, Minerva v Mentorjevi podobi, (sc. Iuno) simulavit anum O. je privzela podobo starke, se je spremenila v starko, simulata magnis Pergama V. Pergame, zgrajene po zgledu velikih (trojanskih) Pergamov = velikim Pergamom podobne, simulata Troia O., aera fortis Alexandri voltum simulantia H., simulare cupressum H., aquam O., cornua lunae Mart., antrum in ostro Sil., corpora neque igni simulata neque ulli praeterea rei Lucr.; z ACI: percussam sua simulat de cuspide terram edere cum bacis fetum … olivae O. predoča, kako zemlja … ; occ. posne(ma)ti: non imitabile fulmen aere V., nimbos V., Progne … , Bacche, tuas (sc. furias) simulat O., s imulaverat artem ingenio natura suo O., si quis voltu torvo … simulet … Catonem H.

2. metaf. navesti (navajati) kaj kot pretvezo (izgovor, slepilo), ústiti (hvaliti, bahati, širokoustiti) se, navidez (navidezno, dozdevno) kazati (delati, biti) kaj, (za)igrati koga, kaj, (pre)slepiti koga s čim, delati se (npr. bolnega ali kakor bi bil bolan), pretvarjati se, hliniti kaj, fingírati, simulírati; abs.: cur simulat? Ter. zakaj se pretvarja?, qui non sui commodi causā simulent Ci. ep., simulandi gratiā vineas agere S., si simulasse vocas crimen, simulavimus ambo O., Simulans Ci. Hinavec (naslov Afranijeve komedije); brezos.: quid est quod amplius simuletur? Ter.; z obj.: Pl., Plin. idr., mortem Ter., Ci., iracundiam Ci., aliud agentes, aliud simulantes Ci., simulare negotia S. pretvarjajoč se (prekanjeno, hlinjeno, zaigrano, fingirano) opravljati svoje posle (poslovati, delovati), lacrimas O., gaudia vultu O., obsequium T., Hannibal aegrum simulabat L., simula sanum O., simulare furentem Sen. tr., simulare se inimicum N., simulat se pro uxore Nini filium, pro femina puerum Iust.; z ACI: Pl., Ter., Cu., Iust. idr., furere se simulavit Ci., simulat se aegrotare Ci., simulavit se castra movere Ci., reverti se in suas sedes … simulaverunt C., manere iis bellum, quod positum simuletur L. ki je baje končana, cum id se Lacedaemoniorum causā facere simularet N., schema, quo aliud simulatur dici quam dicitur Q. s katerim se dozdevno reče kaj drugega, kot pa se v resnici pove; pesn. samo z inf.: simulat Iove natus abire O., simulatque gradu discedere verso O.; s quasi: verum quasi affuerim tamen simulabo Pl., quasi militi animum adieceris simulare Pl. — Od tod

1. adj. pt. pr. simulāns -antis posnemajoč; le v komp.: non fuit in terris vocum simulantior ales O. (o papigi). Adv. simulanter na videz (navidez), navidezno, baje: pergit linguae satia[n]ti[s] susurros improbos inurguere, quoad simulanter revicta Charite suscipit Ap.

2. pogosto adj. pt. pf. simulātus 3 hlinjen, navidezen, kazan pod pretvezo (zgolj kot pretveza), slepilen, starejše pretvaren (pretvarljiv) (naspr. verus): officium, sedulitas Ci., falsa et simulata emptio Ci., nec simulatum quidquam potest esse diurnum Ci. nobeno slepilo ne more dolgo trajati, simulatae lacrimae L., simulatā amicitiā C., N., simulata verba V. Adv. simulātē hlinjeno, navidezno, na videz, pod pretvezo, kot slepilo, slepilno: contra suum Clodium primum simulate … ad extremum tamen pro Cn. Pompeio vere vehementerque pugnavit Ci., sive ex animo id fit sive simulate Ci., sint aures tuae quae id quod audiunt existimentur audire, non in quas ficte et simulate quaestus causa insusurretur Ci. ep.; adv. abl. simulātō na videz, navidezno: in mimicis adulteriis ea, quae solent simulato fieri, effici ad verum iussit Lamp.

Sízif Sísifo m

Sizifovo delo trabajo m de Sísifo
opravljati Sizifovo delo rodar la piedra de Sísifo

sklanjati se povratni glagol
1. (upogniti zgornji del telesa) ▸ föléhajol, hajolVsakdanji je pogled na možake, ki se sklanjajo nad motor avtomobila, ki je odpovedal kar sredi ceste. ▸ Mindennapos az út közepén leálló gépkocsi motorja fölé hajló férfiak látványa.

2. (opravljati dejavnost) ▸ görnyedDecembra je praznoval 94. rojstni dan, a se kljub temu cele dneve sklanja nad svojo delovno mizo. ▸ Noha decemberben már a 94. születésnapját ünnepelte, naphosszat a munkaasztala fölött görnyed.

slúžba service; employment, employ; (mesto) post; job; duty; function; situation

brez slúžbe unemployed, out of work, without employment, ZDA jobless
v slúžbi on duty
ne v slúžbi off duty
v aktivni slúžbi on active service
honorarna slúžba honorary duties
težka, naporna slúžba hard work
lahka slúžba sinecure, (pogovorno) soft job
»mastna« slúžba very well paid service
odgovorna slúžba a responsible post (ali job)
vojaška slúžba military service
slúžba božja religija service, divine service, public worship, mass, (navadna) low service, (slovesna) high mass
javne slúžbe public services pl
telefonska slúžba telephone service
prošnja za slúžbo application
stalna slúžba permanent situation
nastop slúžbe taking up one's post (ali duties)
izguba slúžbe loss of employment
odpust iz slúžbe dismissal (ali removal, dismission, discharge) from one's job (ali post), (začasen) suspension, (pogovorno) the sack
zloraba slúžbe abuse of official authority (ali power)
zanemarjanje slúžbe neglect of one's duties
posredovalnica za slúžbe employment agency, (nekdaj) servants' registry
slúžba s polnim delovnim časom full-time job
slúžba državne varnosti state security service
biti v slúžbi to be on duty (ali in charge)
biti v slúžbi, imeti slúžbo to be in employment, to have a job (ali a post, a situation); to be employed, to be working
on ni za to slúžbo (figurativno) he is a square peg in a round hole, he is a round peg in a square hole
biti usposobljen za slúžbo to be qualified (ali competent) for a job
nastopiti slúžbo to take up one's duties
opravljati slúžbo to perform official duties
iskati slúžbo to look out for a situation, to apply for a post
izgubiti slúžbo to lose one's job (ali post)
biti brez slúžbe to be out of work (ali out of a job)
odpustiti iz slúžbe to dismiss, to discharge, pogovorno to sack, to fire, to kick out
biti odpuščen iz slúžbe to get the sack
mati ji je odpovedala slúžbo Mother gave her notice
slúžbo dobijo (v oglasih) situations vacant
slúžbo iščejo situations wanted
vojaška slúžba je obvezna military service is compulsory
vreči iz slúžbe to throw out of employment
umakniti se iz slúžbe (iti v pokoj) to retire from work (ali one's occupation)
vzeti slúžbo pri kom to start working for someone
vzeti, sprejeti v slúžbo posla to engage a servant
sprejeti koga v slúžbo to take someone into one's service
zamuditi slúžbo to be late for duty

slúžba service moški spol ; fonction ženski spol , emploi moški spol , charge ženski spol , poste moški spol , place ženski spol

v službi de service, en activité
brez službe sans emploi, sans place, chômeur
služba božja service, office (divin), culte moški spol
delovna služba service du travail
dnevna služba service de jour
državna, javna služba service public (ali de l'État)
duhovniška služba sacerdoce moški spol, fonctions sacerdotales
nočna služba service (ali permanence ženski spol) de nuit, équipe ženski spol de nuit
služba pri okencu service du guichet
poročevalska, obveščevalna služba service d'information, service de renseignements
radijska služba service de radio(communication)
radijska vremenska služba service météorologique de la radio
stražna služba service de garde, faction ženski spol
šolska služba fonction enseignante
učiteljska služba (osnovne šole) fonction ženski spol d'instituteur, (višje šole) charge de professeur, professorat moški spol
upravna služba service administratif
vojaška služba service (militaire)
vremenska služba service météorologique, familiarno météo ženski spol
zaupna služba poste de confiance
zdravstvena služba service sanitaire (ali d'hygiène publique)
sposoben za službo apte au service, bon pour le service
v opravljanju svoje službe dans l'exercice de ses fonctions
nastopiti službo entrer en fonction (ali en service, en charge)
opravljati službo exercer une fonction, s'acquitter de ses fonctions, occuper une fonction (ali une charge)
opravljati dve službi hkrati cumuler deux emplois
potegovati se za službo solliciter (ali postuler, briguer, demander) un emploi, se porter candidat à (ali pour) un emploi
vzeti koga v službo prendre quelqu'un en service (ali à son service)
zapustiti službo se démettre de ses fonctions, démissionner, résigner (ali abandonner) ses fonctions (ali sa charge)
ima trideset let službe il a trente ans de service
služba je služba le travail, c'est le travail
goste službe, redke suknje douze métiers, quatorze malheurs

slúžba servicio m ; empleo m , puesto m , función f ; colocación f ; cargo m

javna, državna služba servicio del Estado
honorarna služba empleo honorario
dnevna služba servicio diurno (ali del día)
nočna služba servicio nocturno
vojaška služba (na fronti) servicio militar (en el frente)
služba božja (rel) oficio m (ali culto m) divino
služba pri okencu servicio de ventanillo
letalska služba (promet) servicio aéreo
poštna služba servicio postal (ali de correo)
telefonska služba servicio telefónico
prometna služba (na železnici) servicio de andén
poročevalska, informativna služba servicio de información
pomorska služba servicio naval (ali marítimo)
učiteljska služba (osnovna šola) magisterio m, (srednje šole) profesorado m de enseñanza media
upravna služba servicio administrativo
vremenska služba servicio meteorológico
zaupna služba cargo m (ali puesto m) de confianza
v aktivni službi en (servicio) activo
sposoben za službo apto para el servicio
v opravljanju svoje službe en el ejercicio de sus funciones
biti v službi, imeti službo estar de servicio
nastopiti službo entrar en funciones, comenzar el servicio
opravljati službo hacer el servicio
stopiti v službo h komu, pri kom entrar al servicio de alg
potegovati se za (kako) službo solicitar (ali pedir) una colocación
vzeti v službo tomar a su servicio
goste službe, redke suknje piedra f movediza nunca moho la cobija

solide [sɔlid] adjectif soliden, trden (tudi physique), čvrst; močan; trpežen, odporen; zanesljiv, pošten; géometrie tridimenzionalen; masculin trdno telo

corps masculin, état masculin solide (physique) trdno telo, trdno stanje
cuir masculin solide trpežno usnje
amitié féminin solide trdno, čvrsto prijateljstvo
solide au lavage ki pri pranju ne izgubi barve, pralen
les liquides et les solides tekočine in trdna telesa
mesures féminin pluriel solides, cubiques prostorninske mere
avoir les reins solides biti krepkih pleč, figuré imeti dovolj sredstev za premagovanje težav vseh vrst
avoir des connaissances solides imeti solidno znanje
bâtir sur des fondements solides zidati na trdne temelje
être solide sur ses jambes trdno stati na nogah
être solide au poste (militaire) trdno se držati na postojanki proti sovražniku; figuré opravljati svoje delo kljub vsem težavam, biti neomajen

sostenere^*

A) v. tr. (pres. sostēngo)

1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
sostenere una carica opravljati funkcijo
sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
sostenere gli esami šol. polagati izpite
sostenere una parte gled. igrati vlogo

2. pren. držati visoko:
sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
sostenere una nota glasba podaljšati noto

3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
sostenere una causa zagovarjati stvar

4. pren. biti hranljiv, redilen

5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
sostenere un'idea zagovarjati idejo
sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen

6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad

B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)

1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
sostenersi col bastone podpirati se s palico

2. ohraniti, ohranjevati se pri moči

3. stati pokonci

4. pren. prepričati, biti verodostojen:
un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna

sottordine m

1. biol. podrazred

2.
in sottordine podrejen; postranski:
avere un incarico in sottordine imeti, opravljati podrejeno funkcijo
una questione in sottordine postransko vprašanje

spalla f

1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

2. zool. pleča; pleče

3. obl. rama

4. pobočje, brežina

5. nasip

6. arhit. opornik

7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

9. tisk višina knjižnega hrbta

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

stáž probationary period; course (ali period) of instruction

na stážu on probation
biti na stážu to be on probation
opravljati stáž to go through a period of probation (ali of a course of instruction), to do a probationary period
stáž mladega zdravnika ZDA internship

stīpendium -iī, n (iz *stip[i]-pendium: stĭps in pendĕre denar odtehtati (odtehtavati)) stīpendium torej = odtehtavanje denarja, odtehtani denar; od tod

1. = aes militare mezda, plačilo za vojaško službo (vojaščino), vojaška plača; v Rimu so jo vpeljali l. 406: Varr., Iust., Amm., stipendium militare L., Plin. ali militum Cu., militum stipendia Plin., stipendium duum mensum Cu., stipendiorum solutio Iust., cum stipendium ab legionibus flagitaretur C., alicui (militibus, equitibus, exercitui) stipendium dare L., Brutus in Ci. ep., C. ali numerare Ci. ali exsolvere L., Lamp. ali persolvere Ci. ep., idem (sc. senatus) … victorem exercitum stipendio adfecit Ci., stipendium alicui decernere Ci. ep. ali constituere Q., modum (količino, vsoto) stipendii sibi ipsi constituere conati sunt Vell., stipendium accipere L., fraudare ali avertere C. poneveriti (poneverjati), ukrasti, (i)zmakniti, augere C., stipendium (stipendia) merere ali mereri vojaško mezdo (za)služiti, služiti v vojski, opravljati vojaško službo, biti v vojaški službi: primum stipendium meruit annorum decem septemque N., si statim stipendia mereri coeperamus Ci., auxiliaria stipendia mereri T. služiti pri pomožnih četah, služiti v pomožnih enotah, stipendiis honestis militare Eutr. v vojski imeti imenitno mesto (visok položaj), v vojski imeti visok čin.

2. meton.
a) vojna služba, vojaška služba, vojaška kariera, vojaščina: homo nullius stipendii S. ki ni nikdar služil vojske (v vojski), ki ni bil nikoli vojak, sextus decimus stipendii annus T.; večinoma v pl.: Vell. idr., finis stipendiorum Ci., partem militum, qui iam stipendiis confecti (po drugih confectis) erant, dimisit Ci., stipendia facere S. kot vojak služiti, opravljati vojaško (vojno) službo, cum stipendia … faciebatis L., cum stipendia pedibus (peš, kot pešec, v pehoti) propter paupertatem fecisset L., emerita stipendia S., L. doslužena vojaščina, končan vojaški rok, končana vojaška služba, fortissimae militiae stipendia emeritus Val. Max. zelo pogumno dosluživši vojaško službo, decimum annum dilectibus stipendiis se exhaustos esse L., stipendia implere L. epit., explere T., castrensibus stipendiis imbui Plin. iun. učiti se (vojaške) službe v (vojaškem) taboru (ostrogu); pren.: tamquam emeritis stipendiis libidinis, ambitionis … Ci. tako rekoč dosluživši pri … , plurium velut emeritis annorum stipendiis Col., functus omnibus humanae vitae stipendiis Sen. ph.
b) occ. posamezno službeno leto, leto službe, vojno leto, vojni pohod: octavo iam stipendio Hirt., si in singulis stipendiis is ad hostes exuvias dabit Pl., multa (minima) stipendia habere L., plurimorum stipendiorum milites L., stipendia alicuius numerare L., Iust., septem et viginti enumerare stipendia L., stipendiis duobus ter et vicies vulneratus est Plin., missionem dare vicena stipendia meritis T., quadragena stipendia senes tolerent T., quadragesimum id stipendium Caecina parendi aut imperitandi habebat T. štirideseto leto je služil Cecina deloma kot podrejeni, deloma kot poveljujoči.
c) metaf. služba nasploh: rex, cui (sc. Hercules) duodecim stipendia debebat Iust. ki mu je bil zavezan opraviti 12 služb (del, nalog).

3. davek, dajatev, dača, carina, tribút, kontribúcija, starejše dan (f): Enn. ap. Varr., Iust., Amm. idr., stipendium pendere C., L., stipendia pendere S., stipendium solvere L., stipendium capere (sc. se) iure belli, quod victores victis imponere consuerint C., stipendium imponere (sc. alicui) C., L., argentum in stipendium imponere L., stipendium conferre L., Vell., exigere L., remittere L., stipendio liberari C., de stipendio recusare C., iis (sc. virginibus Vestae) … stipendium de publico statuit L. dohodke; metaf.
a) nasploh dajatev: dira ferens stipendia tauro (= Minotauro) Cat.
b) pomoč, podpora, „štipendija“: alii aliquod stipendium nostro studio contulerunt Col.
c) kazen, pokora: quod me manet stipendium? … iussas cum fide poenas luam H.

strapazzare

A) v. tr. (pres. strapazzo)

1. slabo ravnati (s kom), maltretirati (koga)

2. zdelati (tudi ekst.):
strapazzare un autore slabo prevesti avtorja
strapazzare un mestiere slabo opravljati poklic

3. zgarati

B) ➞ strapazzarsi v. rifl. (pres. mi strapazzo) zgarati se, štrapacirati

sucre [sükrə] masculin sladkor; familier košček sladkorja, sladkorček; chimie saharoza

sucre de bettrave, brut, candi, de canne, cristallisé, de fruits, de lait, en morceaux, de raisin pesni, surovi, kandisov, trstni, kristalni, sadni, mlečni, v kockah, grozdni sladkor
sucre en poudre, vanillé sladkor v prahu, vanilijev sl.
sucre raffiné prečiščen sladkor, rafinada
pain masculin de sucre čok sladkorja
sommet masculin en pain de sucre čoku sladkorja podoben vrh
friandise féminin à base de sucre slaščica, sladkarija
sucre d'orge, de pomme bonboni, narejeni s sladkorjem in ječmenovo vodo, z jabolčnim sokom
vin masculin de sucre vino slabše vrste, ki ga dobimo z dodatkom sladkorja izčrpanim, iztisnjenim tropinam
casser du sucre (sur la tête, le dos de quelqu'un) (familier) obrekovati, opravljati koga
mettre plusieurs sucres dans son café dati več koščkov sladkorja v svojo kavo
être tout sucre et tout miel (figuré) biti zelo sladek (prijazen)
(figuré) cet enfant peut bien aider, il n'est pas en sucre! ta otrok vam pač lahko pomaga, saj ni iz sladkorja!

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

sun¹ [sʌn] samostalnik
(često moškega spola) sonce, sončna svetloba (sij, toplota)
poetično dan, leto
poetično sončni vzhod ali zahod
astronomija zvezda s sateliti
figurativno sijaj, sreča, blagostanje
cerkev sončna monštranca
(= sun burner) močan svečnik
pogovorno (sun stroke) sončarica

against the sun v smeri, ki je nasprotna premikanju kazalcev na uri
from sun to sun od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ves dan
in the sun na soncu
under the sun pod soncem, na zemlji
with the sun s soncem, ob svitanju; sledeč poti sonca; v smeri premikanja kazalcev na uri
the midnight sun polnočno sonce polarnih krajev
mock sun pasonce, jasna svetloba, ki se včasih vidi ob soncu
nothing new under the sun nič novega pod soncem
a place in the sun prostor (mesto) na soncu, figurativno ugoden položaj, ugodne razmere
the sun rises (sets, goes down) sonce vzhaja (zahaja)
his sun is set figurativno njegova zvezda je zašla, minili so časi njegove slave
to hail (to adore) the rising sun častiti vzhajajoče sonce, figurativno klanjati se novemu oblastniku
to have the sun in one's eyes, to have been in the sun sleng biti v rožicah, pijan
to hold a candle to the sun držati svečo soncu, figurativno odveč nekaj delati, opravljati nepotrebno in brezuspešno delo, nositi vodo v Savo
let not the sun go down upon your wrath tvoja jeza naj traja le en dan
make hay while the sun rises kuj železo, dokler je vroče
to rise with the sun zgodaj, s soncem vstati
to see the sun biti živ, živeti
to sit in the sun sedeti na soncu
to take the sun sončiti se, greti se na soncu, sprehajati se po soncu
to take (to shoot) the sun navtika meriti višino sonca nad obzorjem

supplémentaire [-mɑ̃tɛr] adjectif suplementaren; dodaten, dopolnilen; naduren, ekstra; vieilli nadomesten

angle masculin supplémentaire suplementaren kot
crédits masculin pluriel, frais masculin pluriel, dépenses féminin pluriel supplémentaires dodatni krediti, stroški, izdatki
heure féminin supplémentaire nadura
paiement masculin supplémentaire doplačilo
train masculin supplémentaire dodaten vlak
demander un délai supplémentaire prositi za podaljšanje roka
faire des heures supplémentaires opravljati nadurno delo
autocar, autobus supplémentaire dodaten avtobus

sus-cipiō (suc-cipiō) -ere -cēpī -ceptum (subs in capere)

I.

1. (od spodaj) prestreči (prestrezati), ujeti (v roko, z rokami idr.), zaje(ma)ti, vzeti (jemati): concurrunt trepidae comites dominamque ruentem suscipiunt V., succipiunt famulae V., suscipere cruorem pateris, ignem foliis V., cava suscepto flumine palma sat est Pr., oraque suscepta mane laventur aqua O. z vodo, zajeto vanje, ex edito desiliens aqua suscepta marmore albescit Plin. iun., qui (sc. sucus) suscipitur aqua caelesti Plin., solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Oetaeum nemus suscipit ignis Sen. tr., suscipere habenas Sen. tr.; occ. podpreti (podpirati): labentem domum Sen. ph., tecta lapideis molibus Sen. tr., theatrum fulturis Plin. iun., gramineā suscepta crepidine fumant balnea Stat.; metaf.: suscipere famam defuncti pudoremque Plin. iun. udržati, clausulae … sequentibus suscipi ac sustineri solent Q., causa … subtrahendae S litterae, quotiens ultima esset aliaque consonante susciperetur Q. jo je prestrezal = je za njo sledil kak drug soglasnik.

2. s tal vzdigniti, dvigniti novorojenega otroka, meton. s tem simbolično otroka priznati (pripoznati) za svojega in ga sprejeti v vzrejo in oskrbo (rimska šega): (sc. puerum) pollicitus sum suscepturum Ter., susceperas enim liberos non solum tibi, sed etiam patriae Ci., qui alumni a parentibus suscepti educatique sunt Ci., si qua mihi de te suscepta fuisset … suboles V. ko bi imela otroka, ki bi ga ti priznal za svojega (= ko bi imela otroka s teboj); occ. (zakonskega) otroka, (zakonske) otroke dobi(va)ti z ženo, roditi, zaploditi (zaplojevati), spoče(nja)ti, imeti otroke z ženo: filiam ex uxore Ter., filiam, quam ex te suscepi … perdidi Pl., ipse ex libertini filia susceperit liberos Ci., e qua (sc. captiva) postea susceptum puerum Herculem vocavit Iust.; v pass. = priti na svet, roditi se: rem publicam, cui susceptus es, respice Ci., suscipimur in lucem et caelesti spiritu augemur Ci., simul atque editi in lucem et suscepti sumus Ci., quo die utinam susceptus non essem Ci. ep., in spem regni susceptus Cu. rojen v upanje (v nado, z upanjem), da bo kdaj kraljeval.

3. metaf.
a) spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, privze(ma)ti: Plin. iun. idr., sacra peregrina Ci., Cato in populi Romani civitatem susceptus est Ci., suscipere consolationem Ci. biti dovzeten za tolažbo, dati se (po)tolažiti, crimen Ci. prevzemati krivdo = biti sposoben (zmožen) krivde, suscipere aliquem docendum, erudiendum Q., si … susceptos a se discipulos instruxerit Q., suscipere litigatorem Q.; subst. m suscipientēs darila (darove) sprejemajoči (naspr. offerentes darila (darove) prinašajoči): Amm.
b) preje(ma)ti, dobi(va)ti: pecuniam Dig., pretio, quod dominus suscepit Ap., cicatrices Q.
c) navze(ma)ti se, oprije(ma)ti se česa: videte, quem vobis animum suscipiendum putetis Ci., cogitationem sobrii hominis suscipe Ci.
d) vzeti (jemati) kaj za resnico, imeti kaj za resnico, trditi, da je kaj res, prizna(va)ti kaj kot resnico (resnično), privoliti (privoljevati) v kaj, ne nasprotovati čemu, ne upirati se čemu: quae si suscipimus Ci., quod in causa difficillimum est, suscipiunt Ci.
e) zavze(ma)ti se, potegniti (potegovati, potezati) se za koga, kaj, braniti, vzeti (jemati) koga, kaj pod svoje okrilje, vzeti (jemati) koga, kaj pod (v) svojo zaščito, (za)ščititi, (za)varovati koga: contra improbos cives salutem rei publicae Ci., nocentes reos Q., suscipere plebem et adversus publicam disciplinam defendere Cod. I.; od tod subst. pt. pf. susceptus -ī, m klient, stranka, branjenec (naspr. patrōnus): Aug., Cod. I., Serv., Amm.
f) poprije(ma)ti (besedo), povze(ma)ti (besedo), odvrniti (odvračati): suscipit Stolo Varr., „dicam equidem nec te suspensum, nate, tenebo“; suscipit Anchises V., suscipit mulier Ap., suscipiens ego inquam Ap.; popolno: suscipere sermonem Q. nadaljevati. — II. metaf.

1. (prostovoljno) prevze(ma)ti, spreje(ma)ti izvršitev kakega dejanja (recipere = prevze(ma)ti kaj, kar je bilo komu naročeno), nase vzeti (jemati), podvreči se čemu, podrediti (podrejati) se čemu, lotiti (lotevati) se česa, poprije(ma)ti kaj, za kaj, oprije(ma)ti se kakega dela, narediti (delati), storiti, opraviti (opravljati), poče(nja)ti, zače(nja)ti, priče(nja)ti: Suet., Amm. idr., vel magna offensio vel neglegentiae susceptis rebus, vel perfidiae receptis Ci., seu iniuncta seu suscepta foret militia L., suscipere aes alienum amicorum Ci., curam pro re publica Ci. ep., negotium, onus Ci., tantumne laborem suscepturus es? Ci., causam Ci., O., Q., causam miserorum S., litem Q., defensionem Ci., accusationem T., proscriptionem Ci. izvršiti (izvrševati), bellum Ci., C., L., N., rem publicam C. upravo države, vodenje države, legationem ad civitates C., officium Col., Q. dolžnost, službo, funkcijo, coniugia T. podvreči se zakonskim dolžnostim in bremenom, vzeti (jemati) nase zakonske dolžnosti in bremena, imperia Lact. prevzeti poveljstvo, iter Ci. ep., iter pro aliquo Ci., cursum (sc. vitae) Ci. kreniti po poti, stopiti na pot, consilium Ci. odločiti se, skleniti, cogitationem, quidnam … Ci. pomišljati (razmišljati, premišljevati), kaj pač … , religiones Ci. da(ja)ti prostor praznoverskim skrbem (praznoverskim bojaznim), vda(ja)ti se praznoverskim skrbem (praznoverskim bojaznim) (naspr. religiones deponere), personam viri boni Ci., parasiti personam Q., diversam partem T., sibi propugnationem Ci., sibi tantum auctoritatis Ci. predrzno si lastiti, maculam huic imperio Ci. pritakniti (pritikati) madež, quod suscepimus Ci. = izvoljeni poklic; suscipere votum, vota Pl., L., N., O., Cu., Plin. iun., Mart. nase vzeti (jemati), narediti, opraviti (delati), vota pro aliquo L., sacra Ci., L. opraviti (opravljati), sollemnia L. obhajati, prodigia L. priznati za veljavna, pulvinar L. bogovom prirediti (prirejati) pojedino, ferias Varr. določiti, ustanoviti, porca praecidanea suscipienda Telluri Varr. ap. Non.; z gerundivom: gloriam Africani tuendam Ci. prevzeti obrambo slave Afričana, is (sc. Diomedon) rogatu Artaxerxis regis Epaminondam pecuniā corrumpendum susceperat N. je prevzel nalogo, da podkupi Epaminonda; occ.
a) narediti, storiti, zagrešiti kaj, kako kaznivo dejanje, zakriviti kaj, biti kriv česa: impuritates, fraudem, facinus, maleficium, parricidia, scelus in se Ci.
b) kako čustvo gojiti, vzbuditi (vzbujati) se komu kako čustvo, preda(ja)ti se kakemu čustvu: benevolentiam Ci., odium (in aliquem) Ci. ep., N. naperiti sovraštvo (na koga, v koga, proti komu), zasovražiti koga, postati sovražen do koga.
c) rabiti, uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po čem, poslužiti (posluževati) se česa, dejansko dopolniti (dopolnjevati), kazati, razkazovati kaj, držati se česa: orationem, impudentiam scribendi, severitatem, veritatem Ci.; abs.: suscepit vita, ut … Ci. je tako prineslo (naneslo, uredilo, uravnalo). — Od tod subst. pt. pf. susceptum -ī, n početje, podjetje: suscepta magna labore crescere difficili (sc. videt) O.

2. kako breme, trpljenje nase vzeti (jemati), spreje(ma)ti, nakopa(va)ti si, (pre)trpeti kaj, podvreči se čemu: inimicitias Ter., Ci., N. (naspr. deponere), invidiam, odium, vituperationem inconstantiae, curas, molestiam, molestias, ignominiam, maculam bello superiore, laborem, dolorem, sumptum Ci., in se suscipere istius culpam crimenque Ci., poenam Ci. (pre)trpeti kazen, podvreči se kazni, biti kaznovan, pericula Ci. postaviti (postavljati) se v nevarnosti, izpostaviti (izpostavljati) se nevarnosti, tvegati nevarnost, inimicos Ci. ali aliquem inimicum Ci. ep. postati s kom sovražnik, spreti se s kom, (starejše) „posovražiti se“, „zavražiti se“, morbos Lucr., mortem pro aliquo Lact.