Franja

grupa ženski spol konjski križ

volver la grupa volver grupas obrniti se (jezdec)
en la grupa del caballo na konju

gubernāculum, pesn. sinkop. gubernāclum -ī, n (gubernāre)

1. krmilo: LUCR., VAL. MAX., CU., SUET., AP., VULG. idr. naufragus ad gubernaculum accessit CI., ipse gubernaclo rector subit V., alicui gubernacula eripere SEN. PH. (o morskem valu), navi utrimque gubernacula adponere T., gubernacula retorquere PLIN. IUN. nazaj (k bregu) obrniti ladjo, (po)vrniti se.

2. metaf. krmilo državne ladje (države) = vodstvo, uprava, vlada(nje), vladarstvo; klas. le v pl.: Q. CI. AP. CI. EP., FL., VOP. idr. senatum a gubernaculis deicere, populum e navi deturbare CI., cum cogar exire de navi non abiectis, sed ereptis gubernaculis CI., accedere ad rei publ. gubernacula CI., L., ad gubernacula rei publ. sedere CI., L., ereptis senatui gubernaculis CI., gubernacula imperii sui e manibus abicere VAL. MAX., aliquem admovere ad rei publ. gubernacula PLIN. IUN.; o drugih (nedržavnih) razmerah: arteriarum pulsus ... observatione crebri aut languidi ictus gubernacula vitae temperant PLIN. določajo življenju smer; redko in le poklas. v sg.: exercitus non habilis gubernaculo VELL. ki se ne pusti zlahka obvladovati, ki mu ni lahko poveljevati, gubernaculum rei publ. tenere LACT.

hear^* [híə]

1. prehodni glagol
slišati, poslušati
pravno zaslišati, razpravljati, pretresati; uslišati; zvedeti (from od, of o)

2. neprehodni glagol
slišati, dobiti vesti (about o)
slišati (from od)

hear, hear! da slišimo!; ironično glej!, glej!
pravno to hear evidence zaslišati priče
to hear say slišati govoriti
I've heard tell of pripovedovali so mi, povedali so mi
you will hear of it to si boš še zapomnil
he will not hear of it o tem neče nič slišati
let me hear from you piši mi
to make o.s. heard obrniti pozornost nase
so I (have) heard to sem slišal
to hear s.o. out do konca koga poslušati, pustiti koga govoriti do konca

heaven [hevn] samostalnik
nebesa
množina nebesni svod, nebo, nébes; cona; podnebje
figurativno raj, blaženstvo

Heaven bog
by heaven; ali good heavens! sveta nebesa!
the Heaven of heavens deveta nebesa
heaven and earth v nebesih in na zemlji
to move heaven and earth vse napraviti, vsak kamen obrniti
in the seventh heaven v devetih nebesih, blažen
for heaven's sake za božjo voljo
figurativno, pogovorno to heaven, to high nezaslišano, smrdi do neba
heaven forbid bog ne zadeni
it is Heaven's will božja volja je
thank heaven hvala bogu
would to heaven da bog da
what in heaven? kaj za boga?
it was heaven bilo je božansko

herantreten^* an približati se, stopiti bliže; figurativ (sich wenden an) obrniti se na

herumdrehen: sich herumdrehen obrniti se, obračati se; sich im Kreise herumdrehen vrteti se v krogu; am Fernseher: vrteti (gumbe)

herumhaben^*: hast du ... herum? ali se ti je posrečilo obrniti ...?

hrb|et moški spol (-ta …) anatomija, živalstvo, zoologija, geografija der Rücken; (hrbtni del) die Rückenpartie; kos mesa: das Rückenstück; lovstvo der Ziemer
gradbeništvo, arhitektura oslovski hrbet der Kielbogen, Karniesbogen
-rücken (gorski Bergrücken, Gebirgsrücken, jezika Zungenrücken, nosu Nasenrücken, noža Messerrücken, jelenji Hirschrücken, knjižni Buchrücken, konjski Pferderücken, oslov Eselsrücken, snežni Schneerücken, srnin Rehrücken, terena Geländerücken)
… hrbta/… za hrbet Rücken-
(kritje die Rückendeckung, širina die Rückenbreite, naslonjalo za hrbet die Rückenlehne, opora die Rückenstütze, bolečina v hrbtu der Rückenschmerz)
šport doskok na hrbet die Schulterlandung
nož v hrbet figurativno der Dolchstoß
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben (tudi figurativno)
kazati komu hrbet (jemandem) den Rücken zukehren
kriti komu hrbet (jemandem) den Rücken decken/[freihalten] frei halten
obrniti hrbet komu/čemu (jemandem/einer Sache) den Rücken kehren, sich abwenden von
upogibati hrbet einen krummen Rücken machen, kot mačka: einen Katzenbuckel machen
skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
spreleteti (mrzlo) po hrbtu (kalt) über den Rücken laufen
za hrbtom hinter dem Rücken
bogu za hrbtom am Arsch der Welt, wo sich die Füchse gute Nacht sagen

hrbét back

za mojim hrbétom behind my back
za hrbétom (figurativno) in the rear
hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
hrbét knjige spine of a book
cestni hrbét camber
gorski hrbét ridge, spine, arête
imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
obrniti se na hrbét to turn over on one's back
obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
pasti na hrbét to fall on one's back
pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
(u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond

hrbét dos moški spol , (gorski) crête ženski spol ; (konjski) croupe ženski spol

obrniti, pokazati komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
na hrbet pasti tomber à la renverse
na hrbtu plavati nager sur le dos, faire la planche
srnin hrbet selle ženski spol de chevreuil

hrbèt espalda f ; (roke, lista) dorso m ; (stola) respaldo m

gorski hrbet cresta f
z rokami na hrbtu con las manos atrás
komu za hrbtom a espaldas de alg
za mojim hrbtom (fig) a espaldas mías
ležeč na hrbtu echado de espaldas; boca arriba
imeti veter v hrbtu tener viento de popa, fig ir viento en popa
kriti komu hrbet (fig) guardar a alg las espaldas
nositi na hrbtu llevar a cuestas
obrniti, pokazati komu hrbet volver la espalda a alg
napasti koga za hrbtom atacar a alg por la espalda
plavati na hrbtu nadar de espaldas, hacer la plancha
pasti na hrbet caerse (ali dar) de espaldas

hŕbet (-bta) m

1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso

2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

3. (del knjige) costa

4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica

im-plōrō (in-plōrō) -āre -āvī -ātum

1. jokaje klicati, milo prositi; abs.: adsunt et implorant Ci., populo Romano implorante Ci. na (mile) prošnje rimskega naroda; z acc. personae: ceteros item deos deasque omnīs imploro Ci., tum omnīs mortalīs implorare posses Ci., aliquem ad (in) auxilium i. Iust.; pren.: vos, Albani tumuli et luci, imploro Ci.; od tod meton.: vestram misericordiam (religionem, fidem, scientiam, gravitatem) i. Ci., iura libertatis i. Ci., memoriam Heracliti i. Ci. spomin Heraklitov pomoči prositi = obrniti se do Heraklita s prošnjo; occ.: proseč klicati: una nomen filii implorans mihi ad pedes iacuit Ci. v solzah sina po imenu kličoč.

2. skušati s prošnjami doseči, skušati izprositi, — preprositi, prositi: dixerunt se nullum auxilium a Romanis imploraturos Ci., chorus … caelestes implorat aquas doctā prece H.; s finalnim stavkom: mulieres ad proelium proficiscentes implorabant, ne se … traderent C.

indirizzare

A) v. tr. (pres. indirizzo)

1. napotiti

2. pren. napotiti; usmeriti, usmerjati; voditi:
indirizzare bene, male i propri affari dobro, slabo voditi posle

3. usmeriti, usmerjati:
indirizzare il pensiero (a) pomisliti (na)
indirizzare la parola (a) nagovoriti, nagovarjati

4.
indirizzare una lettera nasloviti, naslavljati pismo

B) ➞ indirizzarsi v. rifl. (pres. mi indirizzo)

1. napotiti se

2. pren.
indirizzarsi a qcn. per qcs. obrniti, obračati se na koga za nekaj

informácija (a piece of) information

informácije pl information; pravo investigation, inquiry
napačna informácija, napačne informácije misinformation
okence za informácije information desk, "enquiries"
dajati informácije to give information
dati napačne informácije to feed someone with false information
nimamo informácij o we have no information as to
nimam nobenih informácij, ali je odšel ali ne I have no information as to whether or not he has left
po mojih informácijah according to my information
za nadaljnje informácije se obrniti na for further information apply to (tajnika the secretary)
dobiti koristno informácijo to acquire useful information
dodatne informácije additional information
uskladiščenje informácij information storage

īn-serō² -ere -seruī -sertum

1. dejati (devati), vtakniti (vtikati) v kaj, vde(va)ti kaj: Ter., Iust., Sen. tr., Col., Q. idr., caput in aversam lecticam (in tentoria L.) inserens Ci., homo collum in laqueum inserens Ci., cibum alicui in os i. Ci., aliquid in ignem C., rostrum lagoenae inserere Ph., sera inserta posti O., falces insertae longuriis C., collo inserta catena Cu. dana okoli vratu, gemmas soleis i. Cu. vložiti, pellis auro inserta V. z zlatom prepletena, inseritur radiis subtemen O. z votkom se osnutek prepleta, pollicem per os Suet., uno lino decies HS Tert. na eno vrvico nanizati biserov za cel milijon sestercijev; brez določila na vprašanje kam (kje): trecentos inseris H. (spravljaš na ladjo), quidquid inserueris, vimine diligenter ligato Col., surculus insertus Col., insertae fenestrae V. (v steno) vdelana, inserto latices infundere cornu V., telum L. poriniti; pren.: nunc inserite oculos in curiam Ci. ali in pectora O., oculos huic miraculo Val. Max. oči obrniti, pogledati na (v) …

2. metaf. vtakniti (vtikati), vde(va)ti), vstaviti (vstavljati), vmeša(va)ti, vplesti (vpletati), spraviti (spravljati) v kaj: historiae iocos O., supersunt aliqua epistulis inserta T., querelas et ambiguos sermones T., rationes orationibus T., nomen famae T. (Dial.) proslaviti svoje ime, nomen suum verum carmini Lact., nomina Aeacidis O., annalibus Suet., aulaï carminibus Q., agris meis praedia Plin. iun., consilium Pl., aliquid sermoni Cu., versūs, negotiis munus, Hispanum nomen Latinae orationi Q., prandiis subditicios ignobiles Amm., stellis aeternum decus H., ignobilitatem suam magnis nominibus i. T. proslaviti se, pedites globo inserti Sil., commentariis falsis insertos Vell.; pesn.: aliquem vitae i. Stat. komu življenje ohraniti; refl. vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, vplesti (vpletati) se, vključiti (vključevati) se v kaj, pridružiti (pridruževati) se komu: Vell., insere te turbae O., nec te insere bellis O., inserentibus se centurionibus T. ker so vmes posegli (posegali), sese fortunae T. vsiliti se v visoko dostojanstvo, se viris Val. Max.

3. occ. koga uvrstiti (uvrščati) kam: si me lyricis vatibus inseris H., Pleiadum choro aliquem H. sprejeti med … , stellis i. H. smrtnost podeliti, insertus civium numero Suet., insertus Liviorum familiae Suet., publicanum his nominibus Plin. iun., cum imaginibus Caesarum Suet.

inside³ [ínsáid] samostalnik
notranjost, notranja stran, notranji del
figurativno bistvo, srž
pogovorno notranjščina, želodec, drob
pogovorno potnik v poštni kočiji
pogovorno sredina
ameriško, sleng zaupno obvestilo
matematika ploščina

from the inside od znotraj
inside out notranja stran navzven, obrnjen
to turn s.th. inside out narobe obrniti, postaviti na glavo
to know s.th. inside out znati kaj na pamet, dobro kaj poznati
ameriško, sleng on the inside poučen o čem, (so)udeležen
to look into the inside of s.th. natančno kaj preiskati
the inside of a week sredina tedna

inter-pellō -āre -āvī -ātum (prim. com-pellō, appellō)

1. vmes govoriti, prekiniti (prekinjati) koga, v besedo seči (segati) komu, besedo (pre)sekati, ugovarjati komu: nihil te interpellabo, continentem orationem audire malo Ci., crebro dicentem i. C., loquentem ducem L., interpellando trahere tempus S., petisse ab eā, ne interpellaretur Suet.; occ.
a) kot (v) ugovor kaj navesti (navajati): illud dicet, quod interpellavit Hortensius Ci.
b) prositi koga za pojasnilo, nadlegovati ga s prošnjami (vprašanji), glušiti ga, dražiti koga, šikanirati, lotevati se koga ali česa: si quis exta spectantem te interpellet Cu., cum a Cebalino interpellatus sum Cu., ker mi je Cebalin ponujal, ne ream quidem interpellare desiit, „Ecquid paeniteret“ Suet., qui adiri interpellarique posset Suet. ki bi ga bilo mogoče preprositi, alium iudicem i. Suet. obrniti se na … , urbe egrediens, ne quis se interpellaret, edixerat Suet., litteris int. Suet., Cato saepius interpellatus in proposito perstitit Val. Max.; z acc. rei: idem nunc interpellor Ci. enako se zahteva zdaj od mene.
c) ponujati komu nesramno dejanje, nečistovanje, spolno zlorabiti, posiliti koga: stupro interpellato motus L., mulierem i. Paul., puellam Icti.
č) terjati koga za dolg: debitorem Icti.

2. metaf. (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), ovreti (ovirati), motiti, zadrž(ev)ati, (z)motiti koga, (z)motiti komu kaj, zavreti (zavirati) kaj, odvrniti (odvračati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati): poenam, dulcedinem irae L., silentium Cu., pacem, morem, incrementa urbis Iust., silentium Cu., (Pompeius) interpellatus adventu Caesaris C., id Philippi morte interpellatum est L., comitia i. L., in suo iure aliquem C., otium bello Cu., satietatem epularum ludis Cu., haec tota res interpellata bello refrixerat Ci., fortuna partam iam victoriam interpellat C., nisi abstinentiā interpellata sagina fuerit Iust., caloribus crebris interpellari Amm. oslabljen biti; tudi konkr.: saxum alveolum (specum) amnis interpellat Cu. zapira; s finalnim stavkom: tribuni interregem interpellant, ne senatus consultum fiat L., i., quo minus Brutus in Ci. ep.; aliquem numquam i., quin Matius in Ci. ep.; z inf.: quantum interpellet (ovira) inani ventre diem durare H.

iron² [áiən] samostalnik
železo; železen predmet (npr. vžigalo znamenja v kožo), likalnik, rezilo orodja, harpuna
množina okovi
poetično meč, orožje
množina, medicina železna opora za nogo

cast iron lito železo
pig iron surovo železo
sheet iron pločevina
scrap iron staro železo
wrought iron kovno železo
sleng shooting iron revolver
navtika in(to) irons v vetru, ki se ne da obrniti
a will of iron železna volja
a man of iron človek železne volje; trd, nepopustljiv človek
a heart of iron trdo srce
the iron entered into his soul strlo ga je (bolečina)
to put in irons vkovati v železje
to have too many irons in the fire imeti preveč železa v ognju, delati preveč stvari hkrati
he is made of iron je trdnega zdravja
to rule with a rod of iron (ali with an iron hand) vladati z železno roko
to strike while the iron is hot kovati železo dokler je vroče

it¹ [it]

1. osebni zaimek
ono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)

it writes well (svinčnik itd.) dobro piše
it is John John je
it is soldiers (to) so vojaki
Oh, it was you ah, ti si bil

2.
subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcij

it rains dežuje
it is cold mrzlo je
it seems videti je
it says in the letter v pismu piše
what time is it? koliko je ura?
how is it with your promise? kako pa kaj s tvojo obljubo?
it is 6 miles to je šest milj do

3.
poudarjena oblika

it is to him that you should turn nanj bi se moral obrniti

4.
za predlogi

at it pri tem
by it s tem
for it za to
in it v tem
of it od tega, iz tega
to it k temu, na tem

5.
nedoločni objekt

confound it! da bi ga vrag pocitral
to fight it boriti se
to go it spustiti se v kaj, lotiti se česa
to foot it iti peš, plesati
to cab it peljati se s taksijem
to lord it igrati gospoda
to run for it teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.
to keep at it naprej kaj delati
we have had a fine time of it odlično smo se zabavali
I take it that domnevam, da
there is nothing for it but to obey moramo pač ubogati
little was left of it od tega je malo ostalo

6. povratni
sebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)

the war brought with it vojna je prinesla s seboj