Franja

pašna živinoreja stalna zveza
(oblika živinoreje) ▸ legeltető állattenyésztés

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

peroralna kontracepcija stalna zveza
medicina (oblika kontracepcije) ▸ perorális fogamzásgátlás

pesemsk|i [é] (-a, -o) Lied-, Gedicht- (oblika die Liedform, Gedichtform, zbirka die Liedersammlung, Gedichtsammlung, der Gedichtband)

pésniški poetical; poetic

pésniška dela poetical works pl
pésniška duša a poetic mind
pésniški jezik poetical language
pésniško nadarjen poetically inclined
pésniška oblika poetic form
pésniška svoboda poetic licence
pésniška umetnost the art of poetry, the poetic art, poetics pl (s konstr. v sg)
pésniško prikazati, proslavljati to poeticize, to poetize

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

pisemski roman stalna zveza
književnost (oblika romana) ▸ levélregény
Sopomenke: roman v pismih

pisn|i (-a, -o) schriftlich Schrift-
pisni postopek schriftliches Verfahren
pisna oblika die Schriftform
pisna odpoved das Kündigungsschreiben, der Kündigungsbrief

plenilski kapitalizem stalna zveza
ekonomija (izkoriščevalska oblika kapitalizma) ▸ vadkapitalizmus
To seveda ni bil tržni kapitalizem, to je bil plenilski kapitalizem, ki je deformacija tržnega gospodarstva. ▸ Ez természetesen nem piaci kapitalizmus volt, hanem vadkapitalizmus, ami a piaci gazdaság vadhajtása.

plinast (-a, -o) gasförmig; gasartig; Gas- (oblika die Gasform, astronomija rep der Gasschweif)
plinasto stanje gasförmiger Zustand

podiplomski študij stalna zveza
(oblika izobraževanja) ▸ mesterképzés

podjetj|e [é] srednji spol (-a …) das Unternehmen, der Betrieb, die Firma (družinsko Familienbetrieb, Familienunternehmen, državno Staatsunternehmen, Staatsbetrieb, farmacevtsko Pharmaunternehmen, gradbeno Baubetrieb, Bauunternehmen, industrijsko Industrieunternehmen, izvozno Exportfirma, konkurenčno Konkurrenzbetrieb, Konkurrenzunternehmen, malo Kleinunternehmen, Kleinbetrieb, ki dela z izgubo Verlustbetrieb, [Zuschußbetrieb] Zuschussbetrieb, dobavitelj Lieferfirma, za rušenje Abbruchunternehmen, prevozno Transportunternehmen, Fuhrunternehmen, pridobitno Erwerbsunternehmen, ki razstavlja Ausstellerfirma, skupno Gemeinschaftsunternehmen, storitveno Dienstleistungsbetrieb, uvozno Importfirma)
komunalno podjetje der Kommunalbetrieb, das Versorgungsunternehmen, die Stadtwerke množina
javna podjetja die Gemeinwirtschaft
ekonomika podjetij die Betriebswirtschaftslehre
organizacija podjetij die Industriebetriebslehre
sedež podjetja die Niederlassung
objekti podjetja die Betriebsstätte
oblika podjetja die Unternehmensform
opustitev poslovanja podjetja die Geschäftsauflösung
politika podjetja die Unternehmenspolitik
vodstvo podjetja die Geschäftsführung, Geschäftsleitung, Unternehmensleitung
presegajoč okvire podjetja überbetrieblich
prevzem poslov podjetja die Geschäftsübernahme
v lasti podjetja betriebseigen
delež pri podjetju der Geschäftsanteil
vzdušje v podjetju das Betriebsklima

podk|ev [ô] ženski spol (-ve …) das Hufeisen, der Hufbeschlag
oblika podkve die Hufeisenform

podkvast [ô] (-a, -o) hufeisenförmig, in Hufeisenform; Hufeisen- (ledvica die Hufeisenniere, oblika die Hufeisenform, gradbeništvo, arhitektura lok der Hufeisenbogen, magnet der Hufeisenmagnet, tehnika ogrodje die Hufeisenmontierung)

pojavn|i (-a, -o) Erscheinungs- (oblika die Erscheinungsform)

popredmetenje samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (razosebljenje) ▸ tárgyiasítás
Nova stvarnost se kaže v popredmetenju sveta. ▸ Az új valóság a világ tárgyiasításában nyilvánul meg.
Tradicionalna azijska oblika obravnave duševnih stisk pelje v popredmetenje, izolacijo in stigmatizacijo prizadete osebe. ▸ A mentális zavarok hagyományos ázsiai megközelítése az érintett személy tárgyiasításához, elszigetelődéséhez és megbélyegzéséhez vezet.

2. (o konkretnem prikazu) ▸ tárgyiasulás, tárgyiasítás
Spomeniki so popredmetenje (objektivacija) spomina v materialni plošči, ki daje pomen in ponuja specifične interpretacije dogodkov. ▸ Az emlékművek az emlékezet tárgyiasulását jelentik az anyagi síkon, értelmet és sajátos értelmezéseket adnak az eseményeknek.

posvetovalni referendum stalna zveza
pravo (oblika referenduma) ▸ véleménynyilvánító népszavazás, konzultatív népszavazás

povečeválen (-lna -o) adj. di ingrandimento; lingv. accrescitivo:
povečevalna pripona suffisso accrescitivo
povečevalna oblika forma accrescitiva, accrescitivo

pozitiv|en [ó] (-na, -no) positiv (tudi matematika); bejahend
pozitiven odnos do die Bejahung
(življenja Lebensbejahung)
Rh pozitiven medicina Rh-positiv
Positiv- (oblika die Positivform)

pozn|i [ô] (-a, -o) Spät-, spät- (jesen der Spätherbst, pomlad der Späfrühling, poletje der Spätsommer, zima der Spätwinter, barok das/der Spätbarock, les das Spätholz, nasledek die Spätfolge, srednji vek das Spätmittelalter, stadij das Spätstadium, porod die Spätgeburt, antika die Spätantike, gotika die Spätgotik, latinščina das Spätlatein, oblika die Spätform, predstava die Spätvorstellung, renesansa die Spätrenaissance, romantika die Spätromantik, delo das Spätwerk, judovstvo das Spätjudentum)
pozno sadje agronomija in vrtnarstvo spätes Obst
pozna (nočna) ura späte/vorgerückte Nachtstunde
ob pozni uri zu vorgerückter Nachtstunde
do poznih nočnih ur bis tief in die Nacht (hinein)