Franja

Zadetki iskanja

  • prenaša|ti (-m) prenesti

    1. (nositi) tragen, herumtragen

    2. (posredovati naprej) weiterleiten, weitervermitteln; po radiu, televiziji: übertragen; govorice: zutragen; dedne lastnosti na potomce: biologija übertragen, vererben
    prenašati se übertragen werden, sich vererben

    3. bolečine, težave, vročino: ertragen; vročino, težko hrano: vertragen; izgubo, udarce usode ipd.: verkraften; zmerjanje, zdravniške preglede: über sich ergehen lassen, dulden
    dobro prenašati gut vertragen, figurativno (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen

    4.
    ne prenašati koga (jemanden) nicht ausstehen können, nicht vertragen können
    |
    ki ga … lahko prenaša verträglich
    (koža hautverträglich)
  • prestar pridevnik
    (preveč star) ▸ túl öreg, túl idős, túl régi
    prestar ali premlad ▸ túl öreg vagy túl fiatal
    prestara za materinstvo ▸ túl idős az anyasághoz
    prestar za nastopanje ▸ túl öreg a szerepléshez
    prestar za poroko ▸ túl öreg a házassághoz
    prestara krma ▸ túl régi takarmány
    prestaro drevo ▸ túl öreg fa
    Tudi pnevmatike so lahko prestare. ▸ A gumiabroncsok is lehetnek túl öregek.
    Danes je veliko zelo lepih in modernih oblačil, a jih ne morem več nositi, ker sem za to malce prestara. ▸ Manapság rengeteg nagyon szép és divatos ruha van, de én már nem hordhatom őket, mert túl öreg vagyok hozzá.
  • promener [prɔmne] verbe transitif peljati, voditi na sprehod, voditi okrog

    se promener sprehajati se (à bicyclette, en auto z biciklom, z avtom); figuré tavati
    promener ses enfants peljati (svoje) otroke na sprehod
    promener une statue dans une procession nositi kip v procesiji
    promener ses yeux sur un objet ogledovati predmet od vseh strani
    allez vous promener! pojdite k vragu!
    envoyer promener quelqu'un (familier) poslati koga k vragu
    envoyer promener son chapeau zagnati proč svoj klobuk
    va chercher mes cigarettes, ça te proménera pojdi mi po cigarete, se boš (vsaj) malo sprehodil!
    faire promener peljati na sprehod
    envoyer tout promener (familier) biti vsega sit, naveličan, vsega se naveličati
    mener promener son chien peljati psa na sprehod
  • pŕstan ring

    pŕstan z diamantom diamond ring
    pŕstan z dragulji ring fitted (ali mounted) in diamonds
    poročni pŕstan wedding ring
    zaročni pŕstan engagement ring
    zlat pŕstan gold ring
    etui za pŕstan ring-case
    natakniti si pŕstan na prst to put a ring on
    izmenjati pŕstane to exchange rings
    nositi pŕstan to wear a ring
  • puli samostalnik
    1. (oblačilo) ▸ garbó
    oprijet puli ▸ testhezálló garbó
    volnen puli ▸ gyapjúgarbó
    pleten puli ▸ kötött garbó
    puli brez rokavov ▸ ujjatlan garbó
    obleči puli ▸ garbót felvesz, garbót húz
    nositi puli ▸ garbót hord

    2. (pes) ▸ puli
    Sopomenke: madžarski puli
  • pulover samostalnik
    (oblačilo) ▸ pulóver
    pleten pulover ▸ kötött pulóver
    volnen pulover ▸ gyapjúpulóver
    razvlečen pulover ▸ kinyúlt pulóver
    oprijet pulover ▸ feszes pulóver
    pulover s kapuco ▸ kapucnis pulóver
    pulover iz kašmirja ▸ kasmírpulóver
    obleči pulover ▸ pulóvert felvesz, pulóvert húz
    sleči pulover ▸ pulóvert levet
    nositi pulover ▸ pulóvert hord
    oblečen v pulover ▸ pulóverbe öltözött
    rokav puloverja ▸ pulóver ujja
    športni pulover ▸ sportpulóver
  • quattro

    A) agg.

    1. štiri:
    le quattro stagioni štirje letni časi
    i quattro punti cardinali štiri strani neba
    pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
    tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
    avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
    chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
    gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
    parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

    2. četrti:
    vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
    oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

    3. ekst. malo, nekaj:
    abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
    quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
    fare quattro chiacchere poklepetati
    fare quattro salti malo po domače zaplesati
    sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

    B) m, f štiri:
    le quattro štiri (ura)
    tiro a quattro četverovprega
    quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
    dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
    essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
    fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
    fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
    farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se
  • queen2 [kwi:n] neprehodni glagol
    vladati (kraljica); zamenjati kmeta za kraljico (šah)

    to queen it nositi se kot kraljica
  • racket2 [rǽkit]

    1. samostalnik
    (peklenski) hrup, hrušč, ropot, direndaj, spektakel; vik, krik, kričanje, vpitje; razburjanje, razburjenost
    domačno razgrajanje, trušč, kraval; veselost, hrupna gostija, razuzdano veseljačenje, uživanje, lahko življenje; težka preizkušnja, slaba izkušnja, preizkušanje, test(iranje), izpraševanje
    ameriško, sleng goljufija, prevara, nepošten trik ali posel, zvijača
    ameriško izsiljevanje, izsiljenje, ugrabitev, nepričakovan gangsterski napad
    sleng poklic, stroka

    a man in my racket sleng človek mojega poklica
    it's a racket to je čista goljufija (prevara)
    to go, to be on the racket veseljačiti, zapravljivo in nemoralno živeti
    to be in on the racket skrivaj držati s kom
    to kick up a racket dvigniti hrup, delati kraval, razgrajati
    to stand the racket prestati preizkušnjo, dobro opraviti; znati nositi posledice

    2. neprehodni glagol
    delati hrup, razgrajati, hrumeti, bučati (večinoma racket about)
    živeti razuzdano, popivati, veseljačiti, krokati
  • ráma rame shoulder; anatomija humerus

    (stati) z rámo ob rámi (to stand) shoulder to shoulder
    izpah ráme dislocation of the shoulder
    širokih rámen broadshouldered, square-built
    vatirana rámena padded shoulders pl
    dvigniti koga na rámena to lift someone shoulder-high
    imeti široka rámena to have a broad back
    dati puško (poševno) na ráme vojska to slope arms
    nositi puško na rámi to carry one's rifle at the slope
    nositi otroka na rámah to carry a child piggyback (ali pickaback)
    nositi koga na rámenih to carry someone shoulder-high
    naprtiti si na rámena (dolg, skrb) to take upon one's shoulders, to shoulder
    potrepljati po rámi to tap on the shoulder
    sneti komu breme z rámen to disburden someone
    skomigniti z rámeni to shrug one's shoulders
    teči z rámo ob rami to run neck and neck
    vzeti na rámo to shoulder
    puško na rámo! vojska shoulder arms!
  • ráma épaule ženski spol

    z ramo ob rami côte à côte, coude à coude
    pobita ramena épaules tombantes (ali descendantes)
    imeti ozka ramena être étroit d'épaules (ali de carrure)
    imeti široka ramena avoir de larges épaules (ali les épaules larges, carrées), avoir de la carrure, être carré d'épaules, figurativno, familiarno avoir bon dos
    nositi čez ramo porter en bandoulière
    potrepljati koga po rami donner à quelqu'un une tape sur l'épaule
    skomigniti z rameni hausser les épaules
    vsa odgovornost je na mojih ramenih toute la responsabilité repose (ali pèse) sur mes épaules
  • ráma hombro m ; espalda f

    na ramah al hombro
    z ramo ob rami uno al lado de otro; lado a lado; hombro a hombro
    imeti široka ramena tener anchas las espaldas
    odgovornost je na mojih ramenih la responsabilidad pesa sobre mí (ali sobre mis espaldas)
    dati, vzeti na rame echar al hombro
    naprtiti si kaj na ramena (fig) echarse al hombro
    nositi na ramenih koga llevar (ali sacar) a hombros a alg
    potrepljati po rami dar a alg golpecito en la espalda
    skomizgniti z rameni encogerse de hombros, alzar (ali levantar) los hombros
  • ramoscēllo m vejica:
    portare un ramoscello d'ulivo pren. nositi oljčno vejico, prinašati mir, biti glasnik miru
  • receive [risí:v]

    1. prehodni glagol
    prejeti, sprejeti, dobiti kaj (from od koga)
    dobiti svoj delež
    cerkev prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop (to k, into v)

    to receive an affront doživeti žalitev
    to receive a blow (an offer, an order, a compliment) dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)
    he was coldly received bil je hladno sprejet
    to receive s.o.'s confession izpovedati koga
    to receive s.o. among one's friends sprejeti koga med svoje prijatelje
    he receives stolen goods on prikriva (skriva) ukradeno blago
    to receive a refusal biti odklonjen
    to receive a present sprejeti, dobiti darilo
    they were received with shouts sprejeli so jih z veselimi vzkliki
    to receive a wound biti ranjen
    the arches have to receive the weight of the roof oboki morajo nositi težo strehe
    proposal received attention predlog je bil uvaževan, vzet v obzir

    2. neprehodni glagol
    sprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik
    cerkev prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilu

    she receives once a week ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden
    it is more blessed to give than to receive dajati je slajše kot sprejemati
  • recuperō (reciperō) -āre -āvī -ātum (recipere)

    1. zopet (znova, spet) dobi(va)ti nazaj, zopet (znova, spet) (nazaj) (si) pridobi(va)ti, nazaj vzeti (jemati): Cu., Iust. idr., per eos amissa posse recuperari V., patrimonium amissise et recuperasse N., Piraeum L., urbem L. zopet osvojiti, rem publicam Ci. premoč (nadoblast) v državi, obsides Ci., C., usum togae Suet. togo zopet vzeti (nositi), pacem S., Pelopidam N. zopet osvoboditi, adulescentulos N. zopet pridobiti zase (na svojo stran), voluntatem Ci. naklonjenost, gratiam Suet., T.

    2. refl. se quiete recuperare zopet (znova, spet) si opomoči: Varr.; enako tudi med.: radices arborum reciperantur Vitr. se odpočijejo, se okrepijo.
  • renard [rənar] masculin lisjak (tudi figuré), lisica; lisičje krzno; figuré neorganiziran delavec; stavkokaz; vieilli, figuré vohun; izdajalec; technique luknja, reža, skozi katero se izgublja, uhaja voda

    renard argenié, bleu, blanc srebrna, modra, polarna lisica
    un fin renard (familier) (pravi) lisjak, zvitorepec
    chasse féminin au renard lov na lisico
    col masculin de renard ovratnik iz lisičjega krzna
    tanière féminin, terrier masculin du renard lisičina
    écorcher le renard, piquer un renard (vieilli) bljuvati, bruhati
    porter un renard argenté nositi krzno srebrne lisice
    tirer au renard (familier) ne hoteti (iti naprej), skušati se zmuzniti
  • responder odgovoriti; ustrezati, ustreči, ugoditi (želji); ugovarjati; komu se hvaležnega izkazati; svojeglaven biti; uslišati (prošnjo); rodoviten biti

    responder a nanašati se na
    responder a las esperanzas izpolniti pričakovanja
    responder al objeto nameravati
    responder a tiros odgovoriti s streljanjem
    responder con porok biti, jamčiti za
    responder de odgovarjati za, odgovoren biti za; jamčiti za
    responder de las consecuencias nositi posledice
    responder por el nombre de... slišati na ime (npr. pes)
    responder por jamčiti za
    responder que sí potrditi
  • responsible [rispɔ́nsibl] prislov (responsibly prislov)
    odgovoren, poln odgovornosti; zanesljiv, zaupanja vreden; prišteven (for za)
    trgovina ki more plačati, solventen, soliden

    responsible government vlada, ki se mora zagovarjati (pred parlamentom)
    a responsible position odgovoren položaj
    to be responsible for biti odgovoren za, jamčiti, nositi odgovornost za, odgovarjati za
    to make oneself responsible for prevzeti (nase) odgovornost za
  • rešéto riddle; sieve

    dati na rešéto (figurativno) to criticize severely, to cut up (koga someone)
    vodo zajemati (nositi) z rešétom (figurativno) to draw (to fetch, to carry) water in a sieve
  • reverse2 [rivə́:s] prehodni glagol & neprehodni glagol
    obrniti (se), preokreniti (se), zasukati (se); prevrniti, postaviti na glavo, popolnoma spremeniti; preklicati, ukiniti, razveljaviti (sodbo)
    tehnično premikati (se) nazaj ali v nasprotno smer, spremeniti smer
    avtomobilizem voziti nazaj (ritensko); uporabiti nasproten postopek (sredstvo, politiko)

    to reverse arms vojska nositi puško itd. s cevjo obrnjeno navzdol
    to reverse one's opinion, one's policy popolnoma spremeniti svoje mnenje, svojo politiko