Franja

per-ennis -e (per in annus)

1. (po) vse (celo) leto trajajoč, ostajajoč, (celo)leten: militia L., aves Plin. stalne; neutr. kot adv. perenne (po) vse (celo) leto: Col.

2. metaf. trajen, stalen, stanoviten, neprestan, nenehen: Pl., V., Lucr., Pr., Sen. tr., Plin., Plin. iun., Amm. idr., stellarum cursūs perennes atque perpetui Ci., monumentum aere perennius H., thalamus ali adamas O. neporušen, trpežen, močan, trden, amnis Ci., L. ali aquae Ci. ali fons gloriae O. vedno tekoč, neusahljiv, vinum Col. držeče (ohranjajoče se), obstojno, virtus, loquacitas, animus in rem publicam Ci., perennem (predik. acc.) militiam facere L.; adv. perenniter stalno, vedno, večno: Cod. Th., Eccl.

Opomba: Pesn. abl. sg. perenne: O.

pívec buveur moški spol

močan, velik pivec grand buveur, alcoolique moški spol, ivrogne moški spol
pivec piva buveur de bière

pívec bebedor m

močan, velik pivec borracho m, beodo m; alcohólico m

potegníti (-em) | potegováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tirare, trarre:
potegniti za vrv tirare la fune
potegniti nož tirare fuori il coltello
potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
potegniti črto tirare, tracciare una linea
potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
potegniti dol, gor tirare giù, su
pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
potegniti nit sfilare, tirare il filo
pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

2.
potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

3.
potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
potegniti požirek vina fare un sorso

4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

5. pog. (speljati) portare; far passare:
potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

6. (začeti pihati) tirare:
potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

9. potegniti jo pog. andarsene:
potegniti jo spat andarsene a letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

2. pog. ritirarsi

3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
potegnil se je kvišku si tirò su

poumon [pumɔ̃] masculin krilo pljuč; pljuča

poumon d'acier železna pljuča
avoir des poumons, de bons poumons imeti krepka pljuča, imeti močan glas
chanter, crier à pleins poumons peti, kričati na ves glas
être malade du poumon biti bolan na pljučih
respirer à pleins poumons (za)dihati s polnimi pljuči
s'user ses poumons pljuča si obrabiti (zaradi kričanfa ipd.)

prázen (-zna -o)

A) adj.

1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante

2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico

3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui

4. vuoto, inespressivo, scialbo

5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca

precej

1. ziemlich, recht (velik, močan, zadolžen ziemlich/recht groß, stark, verschuldet); (kolikor toliko) einigermaßen

2. precej česa - ljudi, poslušalcev: etliche, viele (etliche Leute, viele Leute, etliche Zuhörer, viele Zuhörer); moke, kruha, denarja: viel (viel Mehl, viel Brot, viel Geld)

prestáviti (-im) | prestávljati (-am) perf., imperf.

1. spostare;
močan, da bi gore prestavljal forte da smuovere le montagne
bil je utrujen in je komaj prestavljal noge era stanco da muovere le gambe a fatica
prestaviti strugo cambiare, spostare l'alveo (del fiume)
vse dopoldne prestavljam lonce tutto il giorno non faccio altro che arrabattarmi con le pentole

2. adm. trasferire; distaccare

3. rimandare, rinviare, posporre

4. avt. cambiare la marcia

5. star. tradurre

pugilicē, adv. (pugil) (po) boksarsko, kakor boksar(ji) = krepko, močno: valet pugilice (močan je kakor boksar = zelo je močan) atque athletice Pl.

pulmón moški spol pljuča

lóbulo del pulmón pljučno krilo
gritar a todo pulmón (ali a plenos pulmones) na vse grlo vpiti
tener buenos pulmones dobra pljuča (močan glas) imeti

puño moški spol pest; prgišče, polna pest; manšeta; ročaj meča ali bodala

mentira como un puño (fig) nesramna laž
meter en un puño a uno koga v kozji rog ugnati
ser como un puño (fig) skop biti
creer a puño cerrado (fig) slepo (trdno) verjeti
de propio puño lastnoročno
¡me tienes con el alma en un puño! konec me bo od skrbi zate!
su mujer le tiene en un puño (fig) on je copatar
puños pl moč
puños postizos manšete
por sus puños (fig) s svojimi lastnimi močmi
apretar los puños na vso močsi prizadevati
puso los puños en su cara udaril ga je s pestjo po obrazu
tener puños močan biti

raptus -ūs, m (rapere)

1. odtrganje, utrganje: Inoo lacerata est altera (sc. manus) raptu O.

2. močan vlek, sunek ali poteg(ljaj) kakega orodja: runcinarum Plin., cucurbitarum Cael.

3. kot medic. t.t. trganje, trzanje, zvijanje, krč(i): raptus omnium membrorum ex cerebri membranis Cael., raptus vel attractio cooperimentorum a pedibus ad superiora Cael., corporis Cael.

4. rop(anje), roparstvo, razbojništvo, razbojnikovanje, plenjenje, plenitev, grabež, hajduštvo, razbojstvo (klas. rapina); nav. pl.: raptus ac stupra Sen. ph., per latrocinia et raptus militare otium redimebant T., raptus penatium T. plenitev hiš; occ. odpeljanje, ugrabitev: Ganymedi, virginis Ci.

res|en [é] (-na, -no)

1. ernst, skrajno: tiefernst, smrtno: todernst

2. (ki ga je resno jemati) ernsthaft, [ernstgemeint] ernst gemeint; podjetnik ipd.: seriös; napori, namen, želja: ernst, ernstlich

3. (močan) pomislek ipd.: ernstlich

4. (resnoben) ernst, ernsthaft

5.
resna glasba ernste Musik, die E-Musik
imeti resne posledice ernste Konsequenzen haben

resfriado nahóden, prehlajen

estar resfriado nahod imeti, biti prehlajen
resfriado m nahod, prehlad
coger (fam pillar) un (fuerte) resfriado (močno) prehladiti se, (močan) nahod stakniti

resistance [rizístəns] samostalnik
odpor, odpornost (to do)
upor, upiranje
fizika odpornost, upor (to proti)
rezistenca

the resistance politika odporniško gibanje
in resistance to iz odpora do
resistance (movement) odporniško gibanje
passive resistance pasivna rezistenca
to meet with vigorous resistance naleteti na močan odpor
to offer resistance nuditi, dajati odpor
to overcome the resistance of the air premagati zračni upor
to take the line of least resistance iti po poti najmanjšega odpora

ressusciter [resüsite] verbe transitif zopet oživiti; figuré obuditi k življenju; médecine postaviti spet na noge: obnoviti; verbe intransitif vstati od mrtvih; médecine ozdraveti, preboleti hudo bolezen; figuré zbuditi se v novo življenje

ressusciter lés morts zbuditi, oživiti mrtve
alcool masculin à ressusciter un mort (močan) alkohol, ki bi še mrtvega obudil
ressusciter une mode, un art obnoviti, zopet oživiti neko modo, umetnost
ressusciter des souvenirs obujati spomine
cette bonne nouvelle m'a ressuscité ta dobra novica me je spet oživila
la nature ressuscite à chaque printemps narava spet oživi vsako pomlad
notre pays ressuscite naša dežela se prebuja v novo življenje

re-staurō -āre -āvī -ātum (iz in in *staurō (= pōnō) „postaviti“ domnevno prvotno beseda iz sakralnega besednjaka; indoev. kor. *st(h)ēu-ro- (*st(h)āu-rō-), *st(h)əu-ro-, *st(h)ū-ro- trden, močan (razširjen iz kor. *stáH- postaviti, stati; prim. stāre); prim. skr. sthāvaráṣ močan, trden, gr. σταυρός kol, στεῦμαι nastavljam se, pripravljam se za kaj, στύω postavljam kvišku (pokonci), στο(ι)ά stebrišče, στῦλος steber, črtalnik, στῦμα erekcija, nabreklost penisa, got. stiurjan določiti, določati, stvnem. stiura kol, krmilo, nem. Steuer, sl. star (prvotni pomen „trdno postavljen, čvrst, izkušen“), sl. (po)staviti, lat. instaurare)

1. obnoviti (obnavljati), popraviti (popravljati), znova (z)graditi, znova postaviti (postavljati), restavrirati: aedem Veneris, Pompei theatrum T., aliquid in pristinum statum Icti. postaviti (spraviti) v prejšnje stanje, navem iisdem tabulis Icti.

2. ponoviti (ponavljati), znova zače(nja)ti: bellum Iust., accusationem, veterem obligationem, actionem furti Icti.

severe [sivíə] pridevnik (severely prislov)
strog, neprizanesljiv, brezobziren (on, upon do, v)
natančen, strikten; zelo hladen, trd, oster, težak; nevihten (vreme); preprost, zmeren, brez (odvečnega) okrasja (slog); piker, ujedljiv, sarkastičen; naporen, mučen, težaven; bolesten; resen (bolezen)

a severe blow hud (močan, trd) udarec
severe criticism ostra kritika
a severe examination strog, težak izpit
severe judge strog sodnik
severe illness težka bolezen
a severe inquiry natančna preiskava
a severe remark pikra, zbadljiva opazka
severe requirements težki pogoji
a severe winter huda, ostra zima
severely ill težko bolan
to leave severely alone načelno ne hoteti nobenega opravka z; striktno se izogibati, (ironično) napraviti velik ovinek okoli

sich se, si, sebe, sebi; an sich na sebi; an und für sich pravzaprav, Philosophie na sebi in za sebe; auf sich na sebi; auf sich haben pomeniti; aus sich iz sebe; außer sich iz sebe; bei sich pri sebi; bei sich sein biti pri sebi; für sich zase, sam zase; hinter sich za seboj; etwas hinter sich haben imeti za seboj; (es) in sich haben biti (presenetljivo) močan; von sich aus sam od sebe; vor sich pred seboj; vor sich haben imeti pred seboj; zu sich kommen priti k sebi

sledge-hammer [slédžhæmə] samostalnik
težko kovaško kladivo

a sledge-hammer argument močan, nepobiten argument (dokaz)