Franja

pregnancy [prégnənsi] samostalnik
nosečnost, brejost, polnost; plodnost, rodovitnost (zemlje)
figurativno pomembnost, važnost, ustvarjalna moč, idejno bogastvo

prevaricare v. intr. (pres. prevarico)

1. kršiti, grešiti zoper dolžnost, zoper poštenost

2. zlorabiti, zlorabljati moč (iz koristoljubja)

propellent [prəpélənt]

1. pridevnik
poganjalen, pogonski

2. samostalnik
pogonsko sredstvo
vojska pogonski naboj
figurativno gonilna sila, pogonska moč

propulsion [prəpʌ́lšən] samostalnik
pogon, pogonska moč

jet propulsion reaktivni pogon

pulso moški spol pulz, utrip; zapestje; figurativno moč v pesti; figurativno pisava; previdnost, opreznost

pulso débil slaboten pulz
pulso firme mirna roka (npr. pri streljanju)
pulso frecuente, pulso rápido hiter pulz
pulso intermitente prenehajoč pulz
pulso precipitado povišan utrip
vino de pulso močno vino
a pulso iz proste roke (streljati); prostoročno (risati)
dibujo a pulso prostoročno risanje
con mucho pulso zelo vestno
de pulso pametno
sacar a pulso doseči s trudom in vztrajnostjo
le tiembla el pulso roka se mu trese
tomar el pulso (a) komu pulz otipati
quedarse sin pulso(s) okamneti od strahu

put out

1. prehodni glagol
dati, postaviti ven, zapoditi; iztegniti (roko, jezik, tipalke); izobesiti (zastavo, razglas)
šport izločiti koga; izpahniti (ud); ugasniti (ogenj), zapreti (plin); zbegati, zmešati, motiti; razjeziti, ozlovoljiti; pokazati moč, napeti sile; posoditi denar (at interest z obrestmi)
dati iz hiše (delo, otroka); pognati (popke)

2. neprehodni glagol
navtika izpluti, kreniti na morje
ameriško, sleng truditi se

to put out to grass gnati živino na pašo; figurativno odpustiti koga
to put out to nurse dati otroka v oskrbo
to be put out about s.th. biti jezen, vznemirjen zaradi česa
to be put out with s.o. jeziti se na koga

reactivity [riæktíviti] samostalnik
ponovno delovanje, reaktivnost; sposobnost, moč reakcije ali reagiranja

Realkaufkraft, die, realna/dejanska kupna moč

réconfort [rekɔ̃fɔr] masculin tolažba, uteha; po moč

maigre réconfort slaba tolažba

regolatocco m invar. tipka za moč udarca (pri pisalnem stroju)

reinvigorate [ri:invígəreit] prehodni glagol
vrniti (komu, čemu) staro moč, znova okrepiti, poživiti

relievable [rilí:vəbl] pridevnik
potreben pomoči; ki mu je moč pomagati; ki ima pravico do pomoči, do odškodnine; izlečljiv, popravljiv

rēmus -ī, m (stlat. rēsmos; prim. skr. arítraḥ goneč, poganjajoč; veslo, arítram in áritram krmilo, aritár- veslač, gr. ἐρέσσω [iz *ἐρέτi̯ω] veslati, ἐρέτης veslač, ἐρετμόν veslo, τριήρης troveslača, lat. rēmex, rēmigium, rēmigō, stvnem. ruodār = nem. Ruder krmilo, lit. iriù, irti veslati) veslo: H., Cu., Auct. b. Hisp., Lucan. idr., remos ducere O. ali impellere V. veslati, navigium remis incitare C., remos reducere ad pectora O. veslati, servos ad remum dare L., remis ventisque petivit V. z vesli in jadri; preg.: remis ventisque ali ventis remis ali velis remisque ali remis velisque z jadri in vesli = na vso moč, z vso silo, na vse pretege, na vse kriplje: velis, ut ita dicam remisque fugienda res Ci., ventis remis in patriam omni festinatione properavi Ci. ep., remis velisque impellite puppim Sil.; pesn.: alarum remis O., cum patietur hiems, remis ego corporis (rok in nog) utar O.; metaf.: quaerebam igitur, utrum panderem vela orationis an eam (sc. orationem) dialecticorum remis propellerem Ci.

resistivity [rizistíviti] samostalnik
odporna moč, odpornost; upor

re-solvō -ere -solvī -solūtum (re in solvere)

1. (zopet) razvezati (razvezavati, razvezovati), zopet odvezati (odvezovati), razdrasati, znova razplesti (razpletati), znova (z)rahljati, znova razrahljati: cinctas vestes O., utrem Cu., vulnus Q., aliquem (sc. vinctum) Col., equos O. izpreči, crines L., puella resoluta capillos O. ali crinem Sil. ali comas Tib. z razpletenimi lasmi (kitami), resolutis capillis L., exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V.; occ. odpreti (odpirati): litteras L. razpečatiti, ara fatis (dat.) resolvere O. za prerokovanje, fauces in verba O. ali vocem atque ora resolvere V. usta za govorjenje, iugulum mucrone O. ali humum in partes O. prerezati, razrezati.

2. metaf.
a) razstaviti (razstavljati), (raz)tolči, razbi(ja)ti, (raz)rahljati, (z)rahljati, (raz)topiti, raztopiti (raztapljati), (raz)tajati, razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), pregnati (preganjati): glaebam in pulverem Col. raztolči, glaeba se resolvit V. se rahlja, postaja rahlejša, nivem resolvere O. tajati, tenebras O., nebulas O., resolutae nebulae O. se razidejo (razpršijo) v dež = nubes resolvuntur in aquas Sen. ph.
b) (raz)rušiti, (po)rušiti, podreti (podirati): muros ariete Sil., cinctos muros Sil.
c) plačati (plačevati), izplačati (izplačevati): argentum Pl., pro vectura Pl.

3. pren.
a) pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), konč(ev)ati, narediti (delati) konec čemu: invitat genialis hiemps curasque resolvit V., litem lite H.
b) vzeti (jemati) napetost (elastičnost), (o)ropati prožnosti, (o)slabiti, spraviti (spravljati) ob moč, vzeti (jemati) moč, razbliniti (razblinjati), utruditi (utrujati), izčrpati (izčrpavati, izčrpovati), narediti (delati) kaj mlahavo, medlo, pomehkužiti: felicitas illos totos resolvit Sen. ph., bracchia somno resoluta O., resolutus in somnos O., (sc. Cerberus) immania terga resolvit V. raztegne hrbet (sc. v spanje) = zaspi, resolutis et torpentibus membris Cu., membrum resolutum ali pars resoluta Cels. omrtvičen ud (del), ut iacui totis resoluta medullis O. od uživanja pomehkužena, oslabela = vneta, zamaknjena, in omnes lusus se resolvere Sen. rh. zamakniti se.
c) odstraniti (odstranjati, odstranjevati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), razveljaviti (razveljavljati), (pre)kršiti, (z)rušiti, podreti (podirati), spodnesti (spodnašati), (po)kvariti, (s)kaziti: stipulationem Icti., sacrata iura V., iura pudoris V. grešiti zoper, kršiti, disciplinam militarem T. rušiti, fraudes Sil. skaziti, spodnesti, vectigal T. odpraviti.
d) osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati): te piacula nulla resolvent H. te ne oprostijo dolžnosti, amore resolutus Tib. prost ljubezni.
e) razvozla(va)ti, razrešiti (razreševati), uganiti (uganjevati, ugibati): dolos tecti ambagesque (sc. Labyrinthi) V. (raz)rešiti uganke varljivih in zablodnih poti blodnjaka (labirinta) = učiti koga v varljivih zmotah najti pravo pot, ambiguitatem Q. uganiti.
f) (po)plačati, poplačati (poplačevati), odpraviti (odpravljati), poravna(va)ti: Ca., unā plagā Pl., quadraginta minas danistae Pl. Od tod adj. pt. pf. resolūtus 3, adv. -ē

1. babji, poženščen, pohoten, nasladen, mlahav: Idaeo resolutior cinaedo Mart., corpora iuvenum fluxa et resoluta Col.

2. razuzdan, razbrzdan, nebrzdan, razvraten, razpašen, prostopašen, prešeren, objesten, razposajen: resoluta gaudia Sil., resolutius decachinnari Tert., quo vacuum promptius esset et resolutius (po novejših izdajah solutius) Val. Max.

ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave

à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet

rest¹ [rest] samostalnik
(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče
tehnično opora, opornik, podpornik
glasba pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena moč

without rest brez miru, brez odloga, nemudoma
at rest miren, nepremičen, mrtev
a good night's rest dobro spanje
rest room soba za počivanje, dnevna soba; ameriško toaleta
rest period šport odmor v igri
day of rest dan počitka, praznik
sailors' rest dom za pomorščake
travellers' rest turistični dom (prenočišče)
vulcano at rest mirujoč vulkan
to be at rest mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjen
to allow an hour for rest privoščiti si uro počitka
to come to rest priti do miru, pomiriti se
to go (to retire) to rest iti k počitku, iti spat
to lay to rest položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopati
to set s.o.'s mind at rest pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti koga
to set a question at rest odločiti, rešiti vprašanje
to take a rest odpočiti se
to take one's rest počivati, iti k počitku
I want rest potreben sem počitka

restorative [ristɔ́rətiv]

1. prislov (restoratively prislov)
medicina krepilen, krepčilen, ki vrača, vrne moč; obnovitven, restavracijski

2. samostalnik
krepčilo, krepilna pijača, krepčilen napitek; poživilo

resuscitate [risʌ́siteit] prehodni glagol
zopet oživiti, vrniti v življenje, obuditi k novemu življenju, poklicati v življenje; spraviti k zavesti; obnoviti moč ali zdravje
neprehodni glagol
zopet oživeti; priti zopet k zavesti

rétroactivlté [-aktivite] féminin retroaktivna moč, retroaktiven značaj; povratno delovanje, retroaktivnost