Franja

witness¹ [wítnis] samostalnik
priča; očividec, gledalec; pričevanje; dokaz, spričevalo, potrdilo; (knjigoveštvo) neobrezana stran

in witness of v dokaz, kot potrdilo
witness box, ameriško witness stand klop, prostor za pričo (na sodišču)
eye-witness očividec
witness for the defence (ameriško defense) razbremenilna priča
witness for the prosecution obremenilna priča
to call s.o. to witness poklicati koga kot pričo
to bear witness to (ali of) pričati o (čem), potrditi (kaj)
to subpoena a witness poklicati, pozvati pred sodišče kot pričo
witness my hand and seal v dokaz moj podpis in pečat

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

your [jɔ:, júə, jə] pridevnik
vaš; tvoj

your father and mine, your and my father(s) tvoj in moj oče
Your Majesty Vaše Veličanstvo
it is your own fault to je tvoja (lastna) krivda, ti sam si kriv
open your mouth! odpri(te) usta!
is that your fox hunt? je to tvoj (toliko slavljeni) lov na lisice?

yours [jɔ:z, júəz, jəz] zaimek

1.
vaš, Vaš; tvoj

2.
tvoji, vaši, Vaši (ljudje, svojci)

3. trgovina
Vaš(cenjeni) dopis

this is yours to je tvoje (vaše, Vaše)
my brother and yours moj in vaš brat
a friend of yours neki tvoj (vaš, Vaš) prijatelj
that hat of yours tisti tvoj klobuk
what is mine is yours kar je moje, je tvoje
what's yours? pogovorno kaj boš (boste) pil(i)?
ever yours vedno tvoj(a), Vaš(a)
yours respectfully, yours faithfully, yours sincerely, yours truly z odličnim spoštovanjem, Vaš vdani (konec pisma)
you and yours ti in tvoji
yours of the 10^th inst. Vaš dopis od 10. t. m.
yours of the 3^rd is in hand prejeli smo Vaš dopis (Vaše pismo) z dne 3. t. m.

zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
zádnji del hiše the back of the house
moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
zádnja četa rearguard
zádnji del telesa posterior
zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
zádnje tri ure the last three hours
te zádnje tri dni (for) these three days
v zádnjem času latterly
zádnje čase recently
v zádnjih dneh julija in the latter days of July
zádnja leta življenja the latter days of one's life
v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
na vse zádnje after all, finally, at last
(ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
prav do zádnjega to the very last
do zádnjega moža to the last man
zádnje noge hind legs pl
zádnji, a ne najmanj važen last but not least
to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
prišel je (kot) zádnji he was the last to come
upati do zádnjega to hope to the last
to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral

zamísliti concebir; imaginar; figurarse

zamisliti se meditar (o sobre), ensimismarse; estar pensativo; entregarse a reflexiones
zamislite se v moj položaj! ¡imagínese (usted) mi situación!, ¡póngase usted en mi lugar!

zaročênec fiancé; betrothed

moj zaročênec (pogovorno) my intended, the man I am engaged to, my fiancé
zaročenca engaged couple

zdravník (splošno) doctor, physician; (krajšave) ZDA doc, medic

zdravník specialist specialist; (kirurg) surgeon; (porodničar) obstetrician; (splošne prakse) general practitioner
očesni zdravník eye specialist; oculist
zdravník za ušesa ear specialist, aurist
zdravník bolniške blagajne panel doctor
tovarniški zdravník factory doctor
vojaški zdravník (army) medical officer
mornariški zdravník surgeon
ladijski zdravník ship's doctor
višji, polkovni zdravník vojska surgeon major
(kraljev) osebni zdravník physician in ordinary (of the king)
v zavodu stanujoči zdravník resident physician
moj zdravník my medical adviser
poklicati zdravníka to call a doctor
poslati po zdravníka to send for the doctor
posvetovati se z zdravníkom to take medical advice
zdravník stažist ZDA intern

zlátek (-tka) m pren. tesoro; cocco:
zlatek moj cocco mio, tesoro mio

znánec acquaintance

neki moj znánec an acquaintance of mine
eden mojih znáncev one of my acquaintances
imamo velik krog znáncev we have a large circle of acquaintances
tam sem srečal nekaj starih znáncev there I met a few old acquaintances

znánec, -nka (personne ženski spol de) connaissance ženski spol

neki moj znanec une personne de ma connaissance, un de mes amis
znanci gens moški spol množine de connaissance
stari znanci de vieilles connaissances
biti med znanci être en pays de connaissance

znánec, znánka conocido m , -da f

neki moj znanec un conocido mío
moj krog znancev mis amistades, mis conocidos

znêsti (jajce) to lay (an egg); (vsota, stroški) to amount to, to come to, to total; to figure out

koliko znese moj račun? what does my bill amount to?
znêsti se nad kom to vent one's rage on someone, to wreak one's anger (ali one's fury) on someone, (z udarci, žargon) to give someone a walloping

Zukünftige¹, der, mein Zukünftiger moj bodoči

zweifeln dvomiti (an o; an meinen Verstand v moj razum)

žèp (žêpa) m

1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
hlačni žep tasca dei calzoni
notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

2. voj. sacca:
delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
veznični žep fornice congiuntivale

4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
globoko seči v žep pagare caro
držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
imeti plitev žep avere pochi soldi

živéti vivir; existir; dar señales de vida ; (stanovati) vivir, residir

živeti naprej seguir viviendo, subsistir
živeti skupaj z convivir con
živeti udobno (od miloščine, od zraka, v divjem zakonu) vivir a su gusto (de caridad, del aire, amancebado)
brezskrbno, tjavdan živeti vivir despreocupado
razvratno živeti vivir licenciosamente
živeti sam zase, v osamljenosti vivir retirado
bedno živeti vivir miserablemente (ali en estrechez), vegetar, fam ir tirando
on živi v Kranju vive en Kranj
živeti v tujini vivir en el extranjero
živeti za kaj entregarse por entero a a/c
dobro živeti darse buena vida
znati živeti saber vivir
živeti od rok do ust vivir al día
živeti v upanju, da ... vivir en la esperanza de que (futur)
on ne bo več dolgo živel ya no vivirá mucho, sus días están contados
mirno živeti vivir en paz (ali pacíficamente)
razkošno živeti vivir a lo grande
samo enkrat se živi no se vive más que una vez
dokler je živel moj oče viviendo mi padre

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἄπφα dragi moj.

ἄριστος 3 (ἀρείων, ἀραρίσκω) sup. k ἀγαθός najboljši, -odličnejši, -hrabrejši, -močnejši, -plemenitejši, prvi; v nagovoru: ὦ ἄριστε predragi moj, ὤριστος = ὁ ἄριστος, τἄριστα = τὰ ἀριστεῖα nagrada. – adv. ἄριστα najbolje itd.