Franja

skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa

skrpan (-a, -o) zusammengeflickt
skrpano mesto die Flickstelle

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

sloveč pridevnik
(priznan; ugleden) ▸ neves, híres, nevezetesNjene majice nosijo sloveča imena, kot so Courtney Love, Julia Roberts… ▸ A pólóján olyan híres nevek vannak, mint Courtney Love, Julia Roberts…
Sloveči naziv je mesto pridobilo s številnimi kulturnimi prireditvami. ▸ A hírnevét a város számos kulturális rendezvényének köszönheti.

služb|a¹ ženski spol (-e …)

1. (delo) der Dienst, (dnevna Tagdienst, nočna Nachtdienst, Spätdienst, notranja Innendienst, patruljna Patrouillendienst, Streifendienst, policijska Polizeivollzugsdienst, Polizeidienst, pri okencu Schalterdienst, v zaledju vojska Etappendienst)

2. (delovno mesto) die Stellung, die Anstellung, der Dienst (dosmrtna Lebensstellung, državna Staatsdienst)

3. duhovniška, sodniška, profesorska ipd.: das Amt, Priesteramt, Richteramt, Lehramt
škofovska služba das Bischofsamt
|
brez službe stellungslos
… službe Dienst-
(konec der [Dienstschluß] Dienstschluss, leto das Dienstjahr, nastop der Dienstantritt, poškodba ob opravljanju die Dienstbeschädigung, začetek der Dienstbeginn)
biti v službi im Dienst sein
v notranji službi innendienstlich
imeti službo Dienst haben
menjati službo sich verändern
najti službo unterkommen
nastopiti službo seinen Dienst antreten
odpovedati službo kündigen
prošnja za službo die Stellenbewerbung
sposoben za službo dienstfähig
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
vzeti v službo in Dienst nehmen, anstellen, einstellen

slúžbeni prid., службо́вий прикм., робо́чий прикм.

• nèzasédeno/prôsto slúžbeno mésto вака́нсія

snemanj|e² [é] srednji spol (-a …) das Aufnehmen, die Aufnahme
snemanje filma Dreharbeiten množina, na prostem: Außenaufnahmen množina
gramofonske plošče: die Aufnahme, die Einspielung, Schallplatteneinspielung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
naprava za snemanje zvoka das Schallaufnahmegerät
čas snemanja die Aufnahmezeit, Drehzeit
kraj/mesto snemanja der Drehort
prekinitev snemanja die Drehpause
vodja snemanja der Aufnahmeleiter

Solun samostalnik
(mesto v Grčiji) ▸ Thesszaloniki

sosednj|i [é] (-a, -e) benachbart, nachbarlich; zemljišče: anstoßend, anrainend, angrenzend, dve zemljišči ipd.: [aneinandergrenzend] aneinander grenzend; (ki je zraven) nebenstehend; Nachbar-, Neben- (vrt der Nachbargarten, kraj der Nachbarort, narod das Nachbarvolk, prostor der Nebenraum, dežela/država das Nachbarland, hiša das Nebenhaus, Nachbarhaus, miza der Nebentisch, Nachbartisch, soba das Nebenzimmer, Nachbarzimmer, mesto die Nachbarstadt, mesto/sedež der Nebenplatz, stanovanje die Nachbarwohnung, Nebenwohnung)
sosednja država der Nachbarstaat, Anrainerstaat
sosednje zemljišče das Nachbargrundstück, Anrainergrundstück
stanovati v sosednjih hišah Haus an Haus wohnen
v sosednje stanovanje/sosednjo hišo nach nebenan

spalnik moški spol (-a …) železnica der Schlafwagen (mesto v spalniku der Schlafwagenplatz)

spódnji lower; inferior; nether

spódnje mesto lower town
Spodnji dom (VB) House of Commons
spódnja čeljust bottom jaw
spódnja ustnica lower (ali bottom) lip
spódnji mlinski kamen biblija nether millstone

spojíti to unite; to join; to connect; to combine; to couple; to amalgamate

spojíti se to unite; to combine (z with); to amalgamate (with)
glavno mesto spaja z morjem več železnic the capital is connected with the sea by several railways

spojn|i [ó] (-a, -o) Kuppel- (drog die Kuppelstange, os die Kuppelachse)
spojna kljuka der Langhaken
spojno mesto die Verbindungsstelle, lepljeno: Klebestelle

spólzek resbaladizo; escurridizo ; fig escabroso, lascivo, lúbrico, obsceno

spolzko mesto resbaladero m

sramôta shame; infamy, ignominy, ignobleness, ignobility; shamefulness; disgrace; reproach

velika sramôta burning shame
on je sramôta za... he is a reproach to...
to je sramôta za mesto this is a reproach to the town
biti komu v sramôto to be a disgrace to someone
delati sramôto komu to shame someone, to bring reproach upon someone
sramôta! for shame!
kakšna sramôta! what a shame!
on je v sramôto svoji družini he is a disgrace to his family
nakopati sramôto komu (sebi) to bring shame on someone (on oneself)
toliko večja sramôta zanj! more shame to him!

srebro samostalnik
1. (kemijski element) ▸ ezüstSopomenke: Ag

2. v športnem kontekstu (drugo mesto) ▸ ezüst, ezüstéremNa olimpijadi v Londonu je osvojil srebro. ▸ A londoni olimpián ezüstöt szerzett.

3. (izdelek iz srebra) ▸ ezüst
Kadar hočete srebro ali zlato samo spolirati, vzemite posebne krpice za te namene. ▸ Ha az ezüstöt vagy az aranyat csak polírozni akarja, használja az erre a célra szolgáló különleges törlőkendőket.

4. v leposlovnih besedilih (srebrni kovanci) ▸ ezüstKo bosta opravila, ju bom pohvalil in jima dal zajetno mošnjo srebra. ▸ Amikor megcsinálják, megdicsérem őket, és egy degeszre tömött erszény ezüstöt kapnak tőlem.

srečanj|e [é] srednji spol (-a …) die Begegnung, dogovorjeno: das Treffen, die Zusammenkunft; strokovno/športno: das Meeting
srečanje pevskih zborov das Sängerfest
športno srečanje das Sportfest
(družinsko Familientreffen, na vrhu Gipfeltreffen, razreda Klassentreffen)
ponovno srečanje die Wiederbegegnung, das Wiedersehen
mesto srečanja der Treffpunkt
prostor za srečanja v ustanovah: der Kontaktraum

stárten starting

stártna črta starting line
stártno mesto starting post
stártna pištola starting pistol
stártni strel starting shot
postaviti se na stártno črto šport to toe the line

stav|a ženski spol (-e …) die Wette (dirkalna Rennwette, konjska Pferdewette, športna Ergebniswette), der Wetteinsatz
mesto za sklepanje stav die Wettannahmestelle
sprejemalec stav der Buchmacher
dobiti s stavo mit einer Wette gewinnen, (jemandem etwas) abwetten
zapraviti za stavo verwetten
pitje za stavo das Wetttrinken
figurativno kot za stavo um die Wette
smrčati kot za stavo einen ganzen Wald absägen

stáven (-vna -o) adj. tisk. di composizione, compositore; igre
stavni listek schedina, ticket
tisk. stavni stroj compositrice
stavno mesto ricevitoria