Franja

preferment [prifə́:mənt] samostalnik
dajanje prednosti, povišanje (v službi), imenovanje (to za)
višje službeno mesto, častna služba

presidency [prézidənsi] samostalnik
predsedstvo, predsedovanje, predsedniško mesto; čas, področje predsedovanja; lokalna mormonska oblast
britanska angleščina, indijsko, zgodovina pokrajina, okrožje (Bengalija, Bombay, Madras)

prijèstōlnica ž, prijèstonica ž (ijek.), préstonica ž (ek.) prestolnica, glavno mesto

prīmātus -ūs, m (prīmās) prvo mesto, prvaštvo, primát (naspr. secundātus): Varr., primatu donare Plin., primatum mutare, occupare, obtinere Plin., primatus maioris Aug. prvorojenstvo, pravica prvorojenega.

primauté [primote] féminin prvenstvo, prvo mesto; prednost; primat; religion čast primasa

donner la primauté da(ja)ti prvenstvo

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

prīncipātus -ūs, m (prīnceps)

1. prvo mesto, prednost: eloquentiae N., sol, qui astrorum tenet principatum Ci., tenere principatum sententiae Ci. prvi odda(ja)ti svoj glas, principatus belli propulsandi Ci.

2. (v političnem pomenu) najvišje mesto, (naj)višja (vrhovna) oblast, nadoblast, nadvlada, prevlada, prvo mesto, prvenstvo, prvaštvo, voditeljstvo (gr. ἡγεμονία), vodstvo, principát: Vell. idr., de principatu contendere cum aliquo N., in eā civitate duo de principatu inter se contendebant C., principatum in civitate obtinere C., animadverti dici Cassio meā sententiā … principatum dari Ci., de principatu (prvenstvo) cum Atheniensibus certamen est N., principatus imperii maritimi N. prvenstvo (vodilna vloga, prevlada) na morju, principatum (vodstvo) factionis tenere C.

3. occ. cesarstvo = cesarsko vladarstvo, cesarsko dostojanstvo, cesarska oblast, principát: Plin., Plin. iun., Vell., Suet. idr., principatum alicui deferre T., Nerva miscuit principatum et libertatem T. je združil principat in republiko (samovladarstvo in ljudovlado); meton. (samo)vladar, samodržec, cesar, prínceps: T.

4. (v filozofiji) glavna (izvirna, izvorna) sila, vodilno načelo, (pra)počelo, vodilo: animi principatus, id est ratio Ci., principatum dico, quod Graeci ἡγεμονικόν vocant Ci.

5. začetek, izvir, izvor: mundus ab aliquo temporis principatu ortus Ci.

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

príōj -oja m
1. od vetra vzburkano mesto v vodi, vetrovne mesto na vodi
2. odcep vodnega kanala
3. dial. ovčja staja: iz -a ispustiti ovce
4. bot. krvomočnica

priōrātus -ūs, m (prior) prvo mesto, prednost, priorát: Tert.

pròčēlje s, pròčelje s
1. pročelje, fasada, prednja stran: pročelje kuće
2. častno mesto pri mizi

prominence [prɔ́minəns] samostalnik
prominenca, odličnost
figurativno sloves, pomembnost
sleng pomembna oseba; vidno mesto, štrlina, izbočina
astronomija protuberanca

to bring into prominence proslaviti, povzdigniti
to come into prominence priti v ospredje, proslaviti se
to force into prominence potisniti koga naprej

Prüfplatz, der, preskusno/testno mesto

Prüfstelle, die, Technik preskusno mesto

prvénstvo s (csl.)
1. prvenstvo: boriti se o prvenstvo u državi; dati kome prvenstvo; zadobiti prvenstvo
2. prednost: stari dugovi imaju prvenstvo nad novima
3. šport. prvenstvo, prvo mesto: naši sportaši zasluženo su osvojili prvenstvo

Pufferlager, das, Müll: mesto zbiranja odpadkov

put away

1. prehodni glagol
pospraviti, dati na svoje mesto; odložiti (delo, breme); prihraniti, dati na stran (denar); znebiti se prenehati (he put away drinking)
ločiti se
sleng "pospraviti" (jed, pijačo), pojesti, popiti (he put away a big steak)
pogovorno spraviti koga kam, zapreti (v zavod)
pogovorno spraviti koga s poti, ubiti; zavreči, pognati (ženo)

2. neprehodni glagol
navtika odpluti (for kam)

put back

1. prehodni glagol
postaviti na svoje mesto (npr. knjigo); pomakniti nazaj (kazalce)
figurativno zadrževati, ovirati
pedagoško prestaviti nazaj (učenca)

2. neprehodni glagol
(tudi navtika) vrniti se, obrniti se nazaj

to put back to the shore obrniti se nazaj k obali
we put back where we started from vrnili smo se tja, od koder smo prišli

rallye [rali] masculin, sport rallye, tekma avtomobilov, ki morajo iz različnih krajev priti na določeno mesto

rallying-point [rǽliiŋpɔint] samostalnik
zbirališče, zborišče, zborno mesto