Franja

faraon samostalnik
(vladar v Starem Egiptu) ▸ fáraóZnotraj so postavili natančno kopijo groba egipčanskega faraona Tutankamona. ▸ A belsejében Tutanhamon egyiptomi fáraó sírjának pontos másolatát állították fel.
Danes najslavnejši egipčanski faraon Tutankamon je umrl januarja 1323 pred našim štetjem, star komaj osemnajst let. ▸ Egyiptom ma leghíresebb fáraója, Tutanhamon időszámításunk előtt 1323 januárjában halt meg, mindössze 18 évesen.

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

fart¹ [fa:t] samostalnik
vulgarno pezdec

to let a fart prdniti

fellow¹ [félou] samostalnik
družabnik, tovariš; član; deček, fant, človek; štipendist; sodelavec, sošolec, sotrpin; par; član znanstvenega društva; visokošolski profesor
arhaično surovež

jolly good fellow veseljak
a hail fellow well met dober prijatelj
poor fellow revež
to play the good fellow razkošno živeti
stone dead hath no fellow mrtvi molčijo
the fellow of a glove (shoe) druga rokavica (drugi čevelj) iz para
he has not his fellows nima sebi enakega
pogovorno let alone a fellow! daj mi mir!

feminističen pridevnik
(o gibanju za enakopravnost žensk) ▸ feminista Feministično gibanje sedemdesetih let si je prizadevalo predvsem za enakopravnost žensk. ▸ A hetvenes évek feminista mozgalma elsősorban a női egyenjogúságra törekedett.

fertilité [-te] féminin plodnost, rodovitnost, rodnost

les sept années de fertilité sedem rodovitnih let

filo moški spol rez, rezilo, ostrina; smer

al filo de medianoche prav (skoraj) opolnoči
al filo del día ob svitu
en el filo de la silla na skrajnem robu stola
por filo (prav) natanko, podrobno
por filo de la aurora v prvem jutranjem svitu
era por filo de sus 20 años bil je ravno 20 let star
botar los filos otopiti, ohromiti
de dos filo dvorezen
herir por los mismos filos koga z njegovim lastnim orožjem tolči

filozof samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ filozófusV starosti 84 let je umrl italijanski filozof in pisatelj Umberto Eco. ▸ 84 éves korában elhunyt Umberto Eco olasz filozófus és író.

2. (o pronicljivem razmišljanju) ▸ filozófus
Bil pa je nekakšen glavni filozof republikanske stranke. ▸ De ő volt a Republikánus Párt egyfajta főfilozófusa.
Morda se je vrli poslanec le okorno izrazil in je v resnici hotel povedati le to, da ni filozof, česar sicer ni bilo težko opaziti. ▸ Lehet, hogy a tisztelt képviselő úr csak sután fejezte ki magát, és valójában csak azt akarta mondani, hogy nem filozófus, amit amúgy nem volt nehéz észrevenni.

3. neformalno, izraža negativen odnos (kdor veliko prazno govori) ▸ filozófus
Meni se gabijo "filozofi", ki se nahajajo v parlamentu. ▸ Undorodom a parlamentben lévő „filozófusoktól”.

fiore m

1. cvetlica, roža; cvet:
fiore di giardino vrtna cvetlica
fiore di campo poljska cvetlica
fiore di serra cvetlica iz cvetličnjaka
mazzo di fiori šopek cvetlic
la vita non è tutta rose e fiori v življenju ni vse med in mleko
portare un fiore all'occhiello nositi rožo v gumbnici
pianta in fiore cvetoča rastlina
essere in fiore cveteti, biti v razcvetu (tudi pren.);
a fiori s cvetličnimi motivi

2. bot.
fiore d'ogni mese ognjič (Calendula officinalis)
fiore di passione pasijonka (Passiflora)
fiore di primavera navadna marjetica (Bellis perennis)

3. pren. cvet:
fior fiore (okrepljeno) cvet:
il fior fiore della buona società cittadina cvet mestne gospode
fiore del latte smetana
fiore di farina najfinejša moka (dvojna nularica)
perdere il proprio fiore izgubiti devištvo
essere nel fiore pren. biti v cvetu
nel fiore degli anni, della giovinezza, della bellezza v cvetu let, v cvetu mladosti, v cvetu lepote

4.
un fior di pren. obilica, veliko:
rimetterci un fior di quattrini izgubiti veliko denarja
un fior di galantuomo velik poštenjak
un fior di mascalzone velik malopridnež

5.
a fior di tik pod, na površini:
a fior d'acqua na vodni gladini
sentire un dolore a fior di pelle čutiti bolečino tik pod kožo
dire qcs. a fior di labbra pren. kaj komaj slišno zašepetati

6. miner.
fiore di zolfo žveplov cvet

7. pl. igre križ (barva igralnih kart)

flīgo -ere (—) (—) (indoev. kor. bhlīg̑-, bhleīg̑- biti = tolči; prim. gr. φλίγω in ϑλίβω stiskam, sl. blizu, let. blaîsît tolči, mečkati) tolči, udariti, vreči, metati; le pesn.: fl. se in terram L. Andr. fr., aequora fligebant navīs ad saxa virosque Lucr. (?); occ. pobijati: fligi socios, stirpem funditus fligi Acc. fr.

flor ženski spol cvetlica, cvet; laskanje; deviškost, devištvo; medicina mesečno perilo

flor del amor marjetica
flor de azahar oranžno cvetje (zlasti pri poročni slavnosti)
flor de azufre žvepleni cvet
flor de la canela (fig) najboljše, najfinejše
flor de la harina najboljša moka
flor de mayo šmarnice
flor de primavera marjetica
flor de la vida, flor de la edad mladost
pan de flor najboljši kruh
la flor y nata de la sociedad cvet (elita, smetana) družbe
a flor de vodoravno, enako z
a flor de agua komaj se dotikajoč vode, tik nad vodo
a flor de tierra na zemeljski površini
de mi flor sijajen, izvrsten
caer en flor umreti v cvetu let
dar en la flor (de) pravilno zadeti
entender la flor (a) spregledati namere kake osebe
perder la flor odcveteti
quitar, llevarse la flor posneti smetano
tener por flor a/c česa slabega se navaditi
¡esta flor le faltaba al ramo! (samo) še tega se je manjkalo!
flores pl laskanje, pokloni, komplimenti, prazne fraze
flores blancas (med) beli tok

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

flōs, flōris, m (prim. lat. flāre, flēmina, follis, folium, got. blōma nem. Blume)

I.

1. cvet, cvetlica, cvetka: fl. agri V. poljska cvetlica, flores rosarum Lucr., fl. rosae, flores verni H., fl. thymi, croceus O., florum omnium varietas Ci., sepulcrum floribus ornare Ci., flores legere V., O., carpere O., decerpere Lucr., flores coronaeque Cu. (gr. ἕν δὶα δυοῖν) cvetlični venci, flores ad mel faciendum idonei Sen. ph. medne cvetlice, cvetlice, ki tvorijo med, florem mittere Plin. cvet roditi, cveteti, flos (kolekt.) sertus et solutus Ap.; pren. v pl. cvet(je) (= florilegij, cvetober) česa najboljšega: flores rerum carpere Plin. izbrati cvetje iz spisov, breve velut florum corpusculum feci Iust. (o spisu).

2. meton. v pl. cvetlični sok, medeni sok: Plin. fuco et floribus oras explent (apes) V., rure levis verno flores apis ingerit alveo Tib. apis inde tulit collectos flores O.; pren. o gledališkem odru, poškropljenem z žafranovim sokom in potresenem s cvetlicami: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. —

II. metaf.

1. cvet (življenja, let, dobe), mladostna moč, mladostna čvrstost: Ter., O., fl. aetatis Ci., Lucr., L., O., Cu., iuventae L., Cu. fl. perpetuus aevi O. primaevo flore iuventus V., senectus redit in florem O. se zopet pomladi, viridissimo flore puella Cat., fl. animi Sen. ph., Stat., in flore primo … iuvenis exstinctus est Plin. iun.; evfem. (v spolnem oziru) mladostna čvrstost, nedolžnost: florem aetatis Hasdrubal ipse patri Hannibalis fruendum praebuit L., castum amisit polluto corpore florem Cat., florem aetatis in Bithynia contaminatum Suet.; meton.
a) (o osebah) cvetoče mlado moštvo, mladina, cvet ali jedro (prim.: Αθηναίων ἄνθος pri Tukididu): fl. equitum Ci., tirones milites, flos totius Italiae ac robur Ci. cvet … in jedro, optimorum civium vel flos vel robur Ci., fl. nobilitatis et iuventutis Ci., quod flos, quod roboris in iuventute erat, amiserunt L., fl. virûm V.
b) (o rečeh) cvet, jedro = najboljše, najvišje česa: fl. vini Ca., Pac. ap. Non., Pl., Bacchi (= vini) Lucr. moč, flammai (= flammae) Lucr. blesk, sijaj, lactis Vitr. smetana, olei Plin. prvo, najboljše olje, tako tudi fl. cerae, salis Plin., farinae Plin. cvetna moka, visci Plin. kar po vrhu plava, marmoris et gypsi Col. drobnejši in čistejši prah, cenae Favorinus ap. Gell. najboljša jed.

2. cvet (moči), cvetoča (sijajna) doba: in ipso Graeciae flore Ci., fl. virium L.

3. kras, dika: Castricium florem iuventutis adpellant Ci., Gallia est flos („biser“) Italiae Ci., agrum Sabinum, florem Italiae, proponere Ci., ipsum florem dignitatis infringere velle Ci. izborno dostojanstvo; o govoru = lepotina, cvetka: intelleges … eorum pigmentorum … florem et colorem defuisse Ci., (oratio) conspersa sit quasi verborum sententiarumque floribus Ci., alia (copia) floribus laeta Q.; occ.
a) okras brade, mah, puh: tum mihi prima genas vestibat flore iuventas V., fl. genae Lucan. ali fl. iuvenilis Cl.
b) kot arhit. t. t. cvetlica = okrasek na glavi korintskega stebra ali na kupoli: Vitr.

fly^*2 [flai]

1. neprehodni glagol
leteti, kriliti; hiteti; bežati; planiti, zagnati se; napasti; razpočiti, razleteti se; vihrati; plapolati

2. prehodni glagol
streljati; izobesiti; voditi, pilotirati; spuščati; s sokolom loviti; splašiti (ptiča); preleteti

to fly in the face of s.o. rogati, ustavljati se komu
not a feather to fly with brez beliča
to fly off the deep end (ali handle) razjeziti se, planiti
to fly hawks iti na lov s sokoli
to fly high (ali at high game) visoko letati, biti častihlepen
to fly a kite spuščati zmaja; sleng preizkušati javno mnenje; sposoditi na menico brez kritja
to let fly at figurativno napasti; streljati, sprožiti
to let fly with one's fists s pestmi napasti
to let money fly pognati, zapraviti denar
to fly low biti skromen
to fly the country zbežati iz dežele
to fly in pieces razleteti se
to fly into a passion (ali rage, temper) pobesneti
to fly open na stežaj odpreti
to fly out at s.o. napasti koga
to fly the river loviti močvirnike

formacij|a² ženski spol (-e …) vojska die Formation
pohodna formacija die Marschordnung
letal ipd.: der Verband
v formaciji im Verband
let v formaciji der Verbandsflug

forty² [fɔ́:ti] samostalnik
štirideseta leta (starosti)

she is in her forties stara je nad štirideset let (vendar pod petdeset)
the roaring forties viharni pas na Atlantiku (39-40° sev. širine)

fosil samostalnik
1. (okamenina) ▸ fosszília, kövületZanimajo me kristali, minerali in fosili. ▸ A kristályok, az ásványok és a fosszíliák érdekelnek.
Povezane iztočnice: živi fosil

2. lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ őskövület
Postajamo fosili, ki nimamo več sorodnosti z "napredkom". ▸ Őskövületté válunk, már nincs közünk a „haladáshoz”.
Japonskega fosila Noriakija Kasaija je žirija dvakrat pregnala s štartne rampe. ▸ Noriaki Kasait, a japán síugró veteránt a zsűri kétszer is elzavarta a beülő pallóról.
Ljudje srednjih let, da o fosilih sploh ne izgubljam besed, se diskotek izogibajo prav zaradi grmenja, bobnenja in tuljenja, ki prihaja iz močnih ojačevalnih naprav. ▸ A középkorúak, és nem is beszélve az őskövületekről, pont az erősítőkből áradó dübörgés, dobolás és üvöltés miatt kerülik a diszkókat.
Sopomenke: dinozaver

fotografija samostalnik
1. (fotografski posnetek) ▸ fénykép, fotó, felvételPevka je že objavila fotografijo svojega poročnega šopka na družabnem omrežju Facebook. ▸ Az énekesnő a Facebookon már közzétette a menyasszonyi csokra fényképét.Povezane iztočnice: skupinska fotografija

2. neštevno (dejavnost) ▸ fotózás, fényképezés, fényképészet, fotográfiaDanes je stara 25 let in je znana po tem, da se ukvarja s fotografijo. ▸ Ma 25 éves, és arról híres, hogy fényképezéssel foglalkozik.
Povezane iztočnice: avtorska fotografija, digitalna fotografija, klasična fotografija, portretna fotografija, podvodna fotografija, dokumentarna fotografija, erotična fotografija, modna fotografija, umetniška fotografija, reportažna fotografija

frayer [frɛje] verbe transitif (o)drgniti; utreti, utirati; verbe intransitif občevati (avec quelqu'un s kom); drstiti se

frayer le chemin, la voie à quelqu'un komu pot utreti
se frayer un passage, une route, un chemin (à travers, parmi la foule) utreti si pot (skozi množico)
route féminin peu frayée malo frekventirana cesta
nous frayons peu avec les voisins imamo malo stikov s sosedi
la perche ne fraie qu'à l'âge de trois ans ostriž se drsti šele pri starosti treh let

friolera ženski spol malenkost

cuesta la friolera de cien duros (ironično) stane samo 500 peset
hace una friolera de años je že precéj let tega
pararse en frioleras zadrževati se pri malenkostih