Franja

zeló adv.

1. molto, assai, tanto, oltremodo:
zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
zelo bogat molto ricco, ricchissimo
zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
zelo majhen piccolissimo
zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
zelo slab pessimo
do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
zelo tanek extrasottile
zelo star stravecchio
zelo kratek ultracorto
zelo hiter ultrarapido
zelo občutljiv ultrasensibile
zelo vesel arcicontento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zelo mrzel siberiano
zelo neurejen caotico
zelo slab infimo
zelo visok (cene) astronomico

zlòg gramatikalno syllabe ženski spol

po zlogih par syllabes
dolg (kratek) zlog syllabe longue (bréve)
odprt (zaprt) zlog syllabe ouverte (fermée)
poudarjen (nepoudarjen) zlog syllabe accentuée ali tonique (atone)
začetni (končni) zlog syllabe initiale (finale)
korenski zlog syllabe radicale
delitev na zloge séparation ženski spol des syllabes, division ženski spol syllabique des mots

zlòg sílaba f

po zlogih por sílabas
poudarjen (nepoudarjen, korenski, kratek, dolg, zaprt, odprt) zlog sílaba acentuada ali aguda (átona, radical, breve, larga, cerrada, abierta)
delitev na zloge división f en sílabas, separación f de las sílabas
deliti na zloge dividir en sílabas, separar las sílabas
govoriti po zlogih silab(e)ar

življênje (-a) n

1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città

3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società

5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo

ἀ-κῑνᾰ́κης, ου, ὁ [ion. gen. εος, acc. εα] ion. kratek (raven) perzijski meč, handžar, bodalo.

ἁ-πλόος 3, skrč. ἁπλοῦς, ῆ, οῦν [comp. ἁπλούστερος, sup. -στατος] enojen, enostaven; preprost, naraven, prostodušen, odkritosrčen, odkrit, pošten, resničen; o potu: raven, kratek; NT prost, nepokvarjen, zdrav ὄμμα; τὸ ἁπλοῦν preproščina, odkritosrčnost, poštenost. – adv. ἁπλῶς enostavno, preprosto, sploh, vsekako, vobče, na kratko, odkrito.

βαιός 3 [Et. iz g^waisós, litovsko gaištu, pokončam] poet. majhen, neznaten, nizek, kratek. – adv. βαιόν malo.

βραχυ-λόγος 2 (λέγω) kratek v govoru, jedrnat.

βραχύς, εῖα, ύ [Et. iz breg'hu-s, lat. brevis iz brehwi-, slov. brz, brzo (kar je kratko = hitro). – comp. βραχύτερος, -χίων, βράσσων, sup. -χύτατος, βράχιστος] kratek, majhen, neznaten, nevažen, nizek; adv. βραχύ (τι), βραχέα, βραχέως kratko, ἐπὶ βραχύ ne daleč, μετὰ βραχύ malo potem, διὰ βραχέων ob kratkem (v malo besedah), ἐν βραχεῖ v kratkem, kmalu, κατὰ βραχύ polagoma, κατὰ βραχὺ ἀποκρίνασθαι na kratko odgovoriti.

διατριβή, ἡ trenje, potrata 1. potrata, izguba časa, odlašanje, zamuda διατριβὴ ἔσται ἀμφὶ ταῦτα zato bo treba dosti časa, ἔργα διατριβὴν ἔχοντα dela, ki potrebujejo dosti časa. 2. prebivanje, pomudek, διατριβὴν ποιοῦμαι περί τι porabim čas za kaj, mudim se pri čem. 3. kratek čas, zabava, učenje, opravek, razgovor, pouk, občevanje, šola.

ἐπίτομος 2 (ἐπι-τέμνω) odrezan, kratek.

ἠβαιός 3 ep. majhen, mali, kratek, navadno z nikalnico: niti najmanjši, prav nobeden. – adv. ἠβαιόν malo, nekoliko, οὐ δ' ἠβαιόν niti najmanj, prav nič.

μῑκρός 3, ion. in at. σμικρός [Et. poleg σμικρός, lat. mica, drobtina, stvn. smā-hi, majhen; smāhen = nem. Schmach. schmähen. – comp. μείων, μικρότερος, sup. μικρότατος] 1. mal, majhen, kratek δέμας, λίθος. 2. neznaten, malovreden, malenkosten, brez pomena ἁμαρτηθέντα. 3. nizek, ubog, slab. 4. mlad. – τὸ μικρόν malenkost, neznatna stvar, majhen del, kratek čas, malo časa, majhno imetje. – μειόνων ἄρχω vladam nad manjšim številom, μεῖον ἔχω imam manj ko drugi, zaostajam, izgubim bitko, premagajo me. – adv. a) μικρόν, μικρά [comp. μειόνως] nekoliko, nekaj, majhno, malo (časa), ἐξέφυγε komaj; σμικρ' ἄττα nekaj malega; ἐν σμικρῷ ποιῶ τι malo se brigam za kaj; b) μικροῦ domala, skoraj, malodane; c) κατὰ μικρόν v majhne kosce, polagoma; μειόνως ἔχω premalo trpim; d) μετὰ μικρόν črez malo časa NT.

μίνυνθα adv. ep. malo, samo (za) malo časa (kratek čas).

μινυνθάδιος 2 ep. 1. malo časa živeč εἰμί, τελέθω. 2. kratek αἰών.

ξιφίδιον, τό (demin. od ξίφος) kratek meč, bodalo.

ξυήλη, ἡ (ξύω) 1. strugalo, nož za struganje. 2. kratek zakrivljen (srpast) meč (Lakedajmoncev).

ὀλιγᾱριστία, ἡ (ὀλίγος, ἄριστον) kratek (majhen) zajtrk.

ὀλίγος 3 [Et. sor. λοιγός] comp. ὀλ(ε)ίζων, sup. ὀλίγιστος 1. adi. malo (njih); malo število, neznaten, majhen, kratek (o času), nizek, plitev (o reki), slab, tih (glas) Včasih ga je treba prevesti s premalo: ἐόντων αὐτῶν ὀλίγων ἀλέξασθαι τὸν Mήδων στρατόν premalo jih je bilo, da bi mogli odbiti, δέκα νῆες ὀλίγαι ἀμύνειν premalo jih je, da bi pomagale. 2. subst. οἱ ὀλίγοι manjšina, oligarhi; boljari, plemenitniki (ki so na čelu oligarhiške države); ὀλίγον nekaj malega, ὀλίγα malo imetja, κατ' ὀλίγους v malih oddelkih. 3. adverbialne zveze: a) ὀλίγον (τι), ὀλίγῳ malo, nekoliko, za malo, ὀλίγῳ πρότερον (ὕστερον) le malo prej (pozneje); b) ὀλίγου za malo, skoraj, malodane, tudi ὀλίγου δεῖν skoraj, malodane, ὀλίγου εἰς χιλίους skoraj do tisoč; c) ὀλίγα redkoma; d) δι' ὀλίγου ne daleč, v majhni razdalji, blizu, v kratkem, kmalu potem, δι' ὀλίγων na kratko, v malo besedah NT; e) εἰς ὀλίγον na majhen prostor, ἐς ὀλίγον ἀφίκετο τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, pa bi bila vojska premagana; f) ἐν ὀλίγῳ v kratkem (času), skoraj NT, na majhnem prostoru; ἐν ὀλίγοις μέγας ποταμός reka velika kakor malokatera druga; g) ἐξ ὀλίγου hitro, nenadoma; h) ἐπ' ὀλίγα (πιστός) v malem (zvest) NT; i) παρ' ὀλίγον skoraj, komaj; παρ' ὀλίγον ποιοῦμαι malo cenim; j) κατ' ὀλίγον po malem, polagoma. 4. adv. ὀλίγως komaj, malo poprej NT.

ὀλιγοστός 3 (ὀλίγος) 1. le malo časa, le kratek čas. 2. z majhnimi četami.