Franja

dēvoveō -ēre -vōvī -vōtum

1. božanstvu kot dar obljubiti (obljubljati), nameniti (namenjati), posvetiti (posvečevati), darovati, žrtvovati: Enn., Agamemnon cum devovisset Dianae, quod in suo regno pulcherrimum natum esset … immolavit Iphigeniam Ci., huic (Marti) ea, quae bello ceperint, plerumque devovent C., si quis gnatam pro muta devovet agna H., devota victima H.

2. occ.
a) bogovom (zlasti podzemnim) kot spravni dar posvetiti (posvečevati), smrti posvetiti, za smrt določiti, žrtvovati: pro re publica, … legiones auxiliaque hostium mecum deis manibus Tellurique devoveo L., quos sacerdotes ad mortem devovissent L., devota vita (Deciorum) Ci., devota corpora (Deciorum) L.; pogosto refl. se devovere kot spravni dar zaobljubiti se, žrtvovati se, smrti posvetiti se: tanta religionis vis fuit, ut quidam imperatores etiam se ipsos dis immortalibus … pro re publica devoverent Ci., quorum (superorum) se devovet aris V., d. se pro populo Romano legionibusque L., se pro patria Sen. ph.; šalj. (z namigovanjem na požrtvovalno smrt Decijev): qui (P. Decius) maiorum exempla persequens pro alieno se aere devovit Ci. se je žrtvoval.
b) orožje (za umor) posvetiti: sica quibus sacris devota sit nescio Ci., d. capulam Petr.
c) pri podzemnih bogovih prekleti (preklinjati): postquam … audivit … sacerdotes a populo coactos, ut se devoverent N., d. natum suum, suas artes, scelerata arma O., spiritum meum Petr., se Q., ducem hostilibus diris Fl., ubi … se … diris per omnium sacerdotum religiones devotum cognovit Iust.
č) podzemnim bogovom zaklinjati, začarati, uročiti: te traiectis Aeaea venefica lanis devovet O., num te carminibus, num te pollentibus herbis devovit … anus? Tib.

3. pren.
a) koga ali kaj komu (čemu) kot žrtev izročiti (izročati), preda(ja)ti, nameniti (namenjati), pogubi da(ja)ti, prepustiti (prepuščati), smrti posvetiti (posvečevati), žrtvovati: animam hostibus Acc. fr., vobis (za vas) hanc animam devovi V., d. pro alicuius salute spiritum Val. Max., alteri vitam debet, alteri devovet Sen. rh.; pass.: Phoenissa pesti devota futurae V., devota morti pectora H., Andromeda devota monstris marinis Pr., devotis omnium capitibus Cu., arma devota focis Mart.
b) occ. refl. čemu povsem vda(ja)ti se, popolnoma posvetiti (posvečevati) se: se regibus S. fr., se amicitiae alicuius C., se gloriae Cu. — Od tod adj. pt. pf. dēvōtus 3, adv. -ē

1. preklet: arbos, sanguis H., periuria Cat., devotissima senectus Aug.

2. zaklet, začaran, uročen: nunc mea Thessalico languent devota veneno corpora O.

3. pren.
a) popolnoma vdan, močno privržen: Sen. ph., mulier vino devota Ph., devotae in externa proelia dextrae Lucan. takoj pripravljene na … , deditus alicui devotusque Iuv., scaenae d. Suet., devoto vobis animo Tiber. ap. Suet., an quisquam nobis devotior exstat? Cl., quibus rebus … devotissimos sibi … reddidit Suet., devotissimi rei publicae viri Vop., devote militare Cod. Th.; subst. dēvōtī -ōrum, m zvesto vdani možje, privrženci: cum DC devotis C.
b) vdan = bogu vdan, pobožen: deo, Christo Eccl., devota ieiunia Aus.; adv. dēvōtissimē: Eccl.
c) oblasti, zakonom vdan, pokoren: Cass.

Opomba: Sinkop. fut. II. dēvōrō (= dēvōverō): Acc. fr.

diabolize [daiǽbəlaiz] prehodni glagol
narediti koga za vraga; predstaviti kot vraga

diamantado kot diamant

diamantear lesketati se kot diamant

diamanthart trd kot diamant

diamantin, e [djamɑ̃tɛ̃, in] adjectif demanten, lesketajočse kot diamant; trd kot diamant

diamantino diamanten; kot kamen trd; neupogljiv

digraph [dáigra:f] samostalnik
slovnica dve črki, ki se izgovarjata kot en glas (npr. sh, oo)

diluviar v potokih liti, kot iz škafa liti

dȉm dȉma m
1. dim: zaudarati na dim zaudarjati po dimu; metnuti meso na dim obesiti meso v dim; sušiti meso na -u sušiti meso v dimu; gusti, kotlovni dim
2. zgod. hiša ognjišče kot davčna enota: plaćati porez od -a a ne od poreske glave
3. otići u dim izginiti: prodavati dim prodajati, česar ni

disparadamente kot strela hitro, bliskovito

divljáčiti dìvljāćīm
I. divjati, delati, ravnati, živeti kot divjak: sin joj je dosta divljačio
II. divljačiti se bežati od ljudi

dȉvljāšan -šna -o divji, divjaški, ki je kot divjak: njezin -i drugar

djèvičiti se -īm se (ijek.), dèvičiti se -īm se (ek.) devičevati, vesti se kot dekle, kot devica

djèvōjčiti se -īm se (ijek.), dèvōjčiti se -īm se (ek.) dekličiti se, postajati dekle, razvijati se v dekle, nositi se kot dekle

djevòvati djèvujēm (ijek.), devòvati dèvujēm (ek.) biti v dekliških letih, živeti kot dekle

dobacívati -bàcujēm
1. metati: ona mu dobacuje lijepe, lepe jabuke
2. dosegati, zadevati, streljati do: puška dobacuje, izvrsna je
3. govorniku segati v besedo, delati svoje pripombe, kot mimogrede pripominjati: opozicija je iz svojih klupa govorniku stalno dobacivala svoje primedbe

domàćinovati -ujēm živeti kot gospodar, gospodariti: iza oca domaćinuje najstariji sin

dome² [doum] prehodni glagol & neprehodni glagol
pokriti s kupolo; bočiti se kot kupola

dòpadati -ām
I.
1. prihajati, padati v, priti: dva puta dopada on turskoga ropstva; seljačke mase dopadaju pod uticaj buržoazije; sve nesreće kojih je Servantes dopadao nisu mogle umoriti njegovo junaštvo; dopadati često raznih bolesti
2. prihitevati, pogosto prihiteti: sam Karađorac više je puta dopadao da pomogne
3. dobivati, prejemati kot delež: ja vidim gdje u svakom boju čast i dobit dopadaju tebi, a udarci meni
II. dopadati se ugajati, biti všeč: meni se tvoja primjedba vrlo dopada