Franja

en¹ (-a, -o)

1. glavni števnik ein, eine ein, v samostalniški rabi:
eden einer, eine, eines
en in pol eineinhalb, anderthalb
ena eins
en funt bankovec: die Einpfundnote
ena marka kovanec: das Einmarkstück
ena, dva, ena, dva eins, zwei, eins, zwei
en, dva, tri (bliskovito) ruck, zuck
pri (športnih) rezultatih: ena proti nič/ena/dva eins zu null/eins/zwei
ura: ura je ena es ist ein Uhr
ob enih um ein Uhr, um eins
četrt na eno (ein)viertel eins
pol enih halb eins
v eni vrstici/dejanju/zvezku, z enim konjem/oknom/ročem
z enimi vrati
z eno lupino/nogo/roko/struno ein-: einzeilig/einaktig/einbändig/einspännig/einfenstrig/einhenkelig/eintürig/einschalig/einbeinig/einarmig/einchörig
v eni disciplini Einzel-
(zmaga der Einzelsieg, zmagovalec der Einzelsieger); za eno osebo: Einzel- (soba das Einzelzimmer, vstopnica die Einzelkarte)
gospodinjstvo za eno osebo der Einpersonenhaushalt
družina z enim staršem die Einelternfamilie
stanovanje iz ene sobe die Einraumwohnung
samo na eni strani rokopis: einseitig
eno in isto eins und dasselbe
polet v eno smer der Hinflug/Rückflug ➞ → dan, glas, kos, mah, mož, lastovka, noga, oseba, sapa, stran, zmaga, uho, primazati, pripeljati, staviti

equal¹ [í:kwəl] pridevnik (equally prislov) (to)
enak, enakovreden; ravnodušen, miren; primeren, sposoben
arhaično pravičen

equal mark enačaj
to be equal to biti kos čemu
equal laws zakoni, ki veljajo za vsakogar
once ten is equal to ten enkrat deset je deset
equal fight boj med enakima nasprotnikoma
to be equal to doing s.th. biti zmožen kaj narediti
to be equal to the occasion biti kos čemu

étape [etap] féminin etapa; razdalja do etape; pot; militaire počivališče; dnevni marš; odsek; figuré (razvojna) stopnja, faza, doba; korak; histoire tržišče

par étapes v etapah, postopoma
les étapes du tour de France cycliste etape kolesarske dirke okoli Francije
brûler les étapes ne se ustaviti (v napredovanju), iti hitreje kot predvideno
faire une bonne étape napraviti lep kos poti

étoffe [etɔf] féminin blago, sukno, tkanina; snov, material; figuré predmet; sposobnost, nadarjenost

étoffe légère, chaude, soyeuse lahko, toplo, svilnato blago
étoffe pour ameublement blago za prevleko pohištva
étoffe de coton, de laine, de soie bombažna, volnena, svilena tkanina
étoffe double face, réversible na obeh straneh enako blago
étoffe de fibres synthétiques blago iz umetnih vlaken
étoffe fourré blago za podlogo
étoffe imprimé tiskanina
étoffe de laine peignée blago iz česane volne
coupon masculin d'étoffe kos, odrezek blaga
endroit masculin, envers masculin d'une étoffe prava, neprava stran blaga
largeur féminin d'étoffe širina blaga
pièce féminin, rouleau masculin d'étoffe bala blaga
recoupe, retaille féminin d'étoffe ostanki blaga
avoir l'étoffe de quelque chose (figuré) biti mož za, imeti glavo za
il a l'étoffe d'un écrivain ima pisateljske sposobnosti
avoir de l'étoffe biti nadarjen, sposoben; nekaj znati
il manque d'étoffe ima ozko obzorje, figuré nima širine
tailler en pleine étoffe, ne pas épargner l'étoffe (figuré) zajemati iz polnega
l'étoffe chif fonne, rétrécit (ali: se retire), donne (ali: s'étire), gode blago se mečka, se uskoči, se raztegne, se guba (grbanči)

face [fas] féminin obraz, obličje; glava kovanca (s kako figuro ipd.); stran; lega; stanje; videz

face à s pogledom na, vpričo
face à face iz obraza v obraz, iz oči v oči
à double face dvoličen
de face od spredaj
portrait masculin de face portret od spredaj (ne s profila)
face contre terre ležeč na tleh z obrazom proti zemlji
place féminin de face dans le train sedež v vlaku z obrazom v smeri vožnje
en face v obraz
(d')en face nasproti (de quelque chose česa)
en face à, (figuré) à la face vpričo, v prisotnosti
à la face du monde vpričo vseh ljudi
sous toutes les faces od vseh strani
pile ou face hrbet ali glava (novca)
avoir le soleil en face imeti sonce v obrazu
l'affaire change de face zadeva se spreminja, stvar postaja drugačna
le monde change vite de face svet se hitro spreminja
cracher à la face de quelqu'un komu v obraz pljuniti
faire face à quelque chose biti obrnjen proti čemu; po robu se postaviti, nasprotovati, protiviti se čemu, kljubovati; biti pripravljen na kaj; kriti (izdatke); obvladovati, biti kos (položaju)
la maison fait face à la mer hiša je obrnjena proti morju
faire face à ses engagements izpolnjevati svoje obveznosti
jeter la vérité à la face de quelqu'un komu resnico v obraz vreči
se mettre en face de quelqu'un komu pot zastaviti, upreti se komu
perdre la face izgubiti svoj prestiž
se placer en face de quelqu'un postaviti se pred koga
se présenter sous une autre face pokazati se v drugi luči
regarder la mort en face zreti smrti v obraz
regarder quelqu'un en face komu odkrito v obraz (po)gledati
sauver la face rešiti (varovati) svoj videz, svoje dostojanstvo, svoj prestiž
il faut voir les choses en face treba je stvarem pogledati v obraz

fazonsk|i [ó] (-a, -o) Fasson-, tehnika Form- (kos/komad das Formstück)

fertig gotov; (abgeschlossen) končan, dokončan, skončan; (bereit) gotov, pripravljen; (erschöpft) zdelan, izčrpan; ([fertiggestellt] fertig gestellt) izgotovljen; fertig sein biti gotov/končan; fertig sein mit figurativ opraviti z (ich bin fertig mit opravil sem z) ; fertig werden mit skončati (kaj), biti gotov z, figurativ biti kos čemu, mit Gefühlen: obvladati, preboleti; Achtung, fertig, los! Pozor, pripravljeni, zdaj!; mit den Nerven fertig sein biti z živci na koncu

figure [figür] féminin obraz, obličje; postava, zunanjost, figura, podoba; osebnost; simbol, metafora; (mečevanje) pozicija

en pleine figure naravnost v obraz
sous la figure de v podobi
figure de danse, de style plesna, stilistična figura
chevalier masculin de la triste figure vitez žalostne postave
avoir une bonne figure biti simpatičen
avoir bonne figure biti pri dobrem zdravju
casser la figure à quelqu'un (familier) pretepsti koga
se casser la figure pasti, doživeti nesrečo, ponesrečiti se
être bien de figure biti čedne zunanjosti
faire figure igrati neko vlogo, nekaj predstavljati
faire figure de nastopiti kot, biti uporabljen kot
faire bonne figure izkazati se moža na pravem mestu, (pravega moža), nekaj veljati; ostati miren, lepo se zadržati
faire bonne figure à quelqu'un koga prijazno sprejeti
faire triste figure, piètre figure slabo, bedno izgledati, figuré ne biti kos svoji nalogi
jeter quelque chose à la figure de quelqu'un (familier) komu kaj v obraz vreči, pod nos dati
prendre figure začeti se realizirati, dobi(va)ti obliko

filet [filɛ] masculin mreža; filé, ledvična pečenka; vzvoji (na vijaku); podjezična kožica; žila; rob; majhna količina

coup masculin de filet ulovek (rib)
filets d'air zračni tokovi
filet de bœuf goveji filé
faux filet kos goveda vzdolž hrbtenice
filet de cerf jelenji hrbet
filet à cheveux mrežica za lase
filet d'eau curek, curljanje vode
filet de fil de fer mreža iz žice
filet à bagages, à papillons, de pêche, à provisions mreža za prtljago, za metulje, ribiška, za nakupovanje
filet protecteur zaščitna mreža
filet de voix slaboten, tenek glas
attirer quelqu'un dans ses filets skušati koga zapeljati, prevarati, omrežiti
couper le filet à quelqu'un (figuré) komu jezik odrezati
faire un coup de filet napraviti (policijsko) racijo
se prendre à ses propres filets ujeti se v lastne mreže
tendre un filet napeti, nastaviti mrežo
travailler sans filet izvajati svojo točko (v cirkusu) brez mreže, figuré kljubovati največjim nevarnostim
tomber dans les filets de quelqu'un pasti komu v mrežo

finire

A) v. tr. (pres. finisco)

1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok

2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

5. poravnati:
finire una lite poravnati spor

6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

B) v. intr.

1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik

3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?

5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu

force [fɔrs] féminin sila, moč, jakost; avtoriteta; električni tok; koncentracija (tekočine); (duševna) sposobnost, talent; pluriel bojne (vojne) sile

force argent mnogo denarja
à force de s ponavljanjem
à force de chercher z vztrajnim iskanjem
à force de bras, de travailler z delom svojih rok, z vztrajnim delom
à toute force z vso močjo (silo), brezpogojno, za vsako ceno, absolutno
dans la force de l'âge v najlepših letih
dans toute la force du terme v res pravem pomenu besede
de toutes ses forces z vsemi močmi, na vso moč, na vse kriplje
de force, par force s silo, po sili, nasilno
de gré ou de force zlepa ali zgrda
de vive force s silo, na prvi mah
en force v velikem številu, militaire z znatno vojaško silo (četami)
force est de (+ nedoločnik) treba je
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
camisole féminin de force prisilni jopič
maison féminin de force kaznilnica
politique féminin de force politika sile (pesti)
tour masculin de force težavna vaja, naloga; sijajen uspeh ali rezultat, velik podvig
travailleur masculin de force fizičen delavec (krepkih mišic)
forces aériennes zračne bojne sile
force attractive, d'attraction privlačna sila, privlačnost
force brutale, centrifuge, hydraulique brutalna, centrifugalna, vodna sila
force d'habitude moč navade
force de frappe (militaire) udarna moč (moderno, zlasti atomsko orožje)
force d'inertie vztrajnostna sila, vztrajnost
force majeure višja sila
force motrice gonilna, pogonska sila
forces navales pomorske bojne sile
forces d'occupation zasedbene, okupacijske sile
force de pesanteur težnost
force portante nosilnost
force publique, forces de police javne varnostne sile
force rétroactive retroaktivna moč
forces de terre et de mer kopne in pomorske bojne sile
forces terrestres kopne bojne sile
force de traction vlečna sila, vleka
force du vent močvetra, vetrovnost
force de volonté moč volje
avoir force de loi imeti zakonsko moč, biti pravnomočen
avoir force obligatoire biti obvezen
céder à la force popustiti sili
être de force (à faire quelque chose) môči (kaj napraviti), biti zmožen, biti kos
être en force biti močan, biti pri moči
être de première force en biti izredno spreten v, sposoben za, močan v
faire force à quelqu'un komu silo delati
faire force de rames krepko veslati
reprendre ses forces spet k moči priti
ne plus sentir sa force biti izredno močan

fronte

A) f

1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza

2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!

3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!

4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim

5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika

B) m

1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam

2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta

3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta

funda -ae, f. (prim gr. σφενδόνη prača)

1. lučalni jermen, frača, lučavka, prača (dolg kos usnja, v sredi, kamor se da kamen, širši (lata O.), na koncih ožji): Pl., Ter., Plin., fundum Vetto vocat quem possit mittere fundā Ci. poet. ap. Q., eminus fundis, sagittis reliquisque telis pugnare C., glandes fundis … iacere coeperunt C., fundā mittere glandes et lapides L., fundis excutare lapides et sagittas Cu., Baliarica aliarumque gentium f. L., Balearica f. O. ali Balearis f. V., stridens f. V., Learchum … bis terque per auras more rotat fundae O. kakor s pračo.

2. meton. to, kar se meče: lučalna (metalna) strela (kamen ali svinčenka): legatus in adversum os fundā vulneratur C., fundā graviter ictus L.

3. metaf.
a) metalna mreža: latum fundā iam verberat amnem V.
b) okvir ali vdolbinica (globelica) prstana, v kateri leži dragulj (kakor kamen v prači): (gemmam) fundā cludere ali includere Plin.
c) mošnjiček (za denar): Macr.

für za (zahlen für etwas plačati za, arbeiten für jemanden delati za koga, das ist für mich to je za mene, für 4 Personen/Wochen za štiri osebe/tedne, für sich za sebe, zase, für Kopfschmerzen za glavobol, für sein Alter: za svojo starost); kot (es für gegeben betrachten: kot dano, für besser kot boljše); po (bekannt für poznan po); Tag für Tag dan za dnem; Jahr für Jahr leto za letom; Mann für Mann , mož za možem; Stück für Stück kos za kosom; ich für meine Person kar se mene tiče; für sich za sebe, zase, pri sebi; für sich leben živeti sam zase; an und für sich pravzaprav; was für ein kakšen; was für welche kakšni

Gaetūlī -ōrum, m (Γαιτοῦλοι) Getúli, nomadsko pleme v alžirski Sahari (v severozahodni Afriki): PLIN., AUCT. B. AFR., T., SUET., FL. Gaetuli latrones S.; sg. (kolekt.) Gaetūlus -ī, m Getul(ec): LUCAN. Kot adj. Gaetūlus 3 getulski: MART., SIL., CL. pastor PLIN. civitas AUG.; pesn. = afriški, libijski: Syrtes, leo V., H., murea H., O. mavretanski škrlat. – Od tod

1. subst. Gaetūlia -ae, f (Γαιτουλία) Getúlija, dežela Getulcev: PLIN.

2. adj. Gaetūlicus 3 getulski purpura PLIN., kot vzdevek; Getulski = zmagovalec nad Getulci, premagalec Getulcev, tj. rim. vojskovodja Gnej Kornelij Kos (Cossus) Lentul: T., PLIN. IUN., SUET., FL.

ganar (pri)dobiti, zaslužiti, zmagati, doseči; nakopati si; osvojiti, zavzeti; prehiteti, prekositi, imeti prednost pred, preteči koga

no le ganarias a pícaro ne boš mu kos v prebrisanosti
a trabajador no le gana nadie ne najdeš tako delavnega človeka kot je on
ganar amigos pridobiti si prijateljev
ganar el cielo v nebesa priti
ganar la boca a uno pregovoriti koga
ganar la copa (šp) dobiti pokal
ganar mucho dinero zaslužiti mnogo denarja
ganar a uno en años biti starejši kot
ganar las oposiciones z uspehom se potegovati za (učiteljsko) službo
ganar la orilla doseči breg
le he ganado dos partidas dobil sem dve partiji proti njemu
ganar un pleito dobiti pravdo
ganar terreno pridobiti na terenu, razširiti se
¡así no vas a ganar nada! tako ne boš ničesar dosegel!
ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan kruh si služiti
ganar a dos por cero zmagati z 2 : 0
Juan te gana trabajando Ivan dela bolje kot ti
llevar las de ganar zmagati, dobiti
ganarse la voluntad de alg. koga zase pridobiti

garnir [garnir] verbe transitif opremiti; opremiti s pohištvom; oskrbeti z; obšiti, obrobiti, okrasiti; prevleči z; napolniti; ojačiti, oblaziniti (stol); podložiti (obleko); okomatati (konja)

garnir de fourrure obšiti s krznom
garnir une table de fleurs okrasiti mizo s cvetjem
garnir un meuble po-, prekriti kos pohištva
les spectateurs garnissent les balcons balkoni so polni gledalcev
se garnir oskrbeti se (de z); čuvati se (de pred); napolniti se (prostor)
(populaire) se garnir le ventre, l'estomac, la panse jesti, najesti se

gefällig ustrežljiv, (angenehm) prijeten, privlačen; gefällig sein narediti uslugo; (Noch ein Stück) gefällig? Ali bi (še en kos)?; was ist gefällig? s čim vam lahko postrežem?

gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent

gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
gŕd kos poti nasty stretch of road
gŕd obraz ugly face
gŕda rana ugly wound
gŕdo govorjenje bad language
gŕdo vreme nasty weather
gŕd zločin ugly crime
nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
posta(ja)ti gŕd to grow ugly
gŕda šala dirty trick

habillement [abijmɑ̃] masculin oblačenje, ohleka

habillement féminin, masculin ženska, moška oblačila
habillement de tête pokrivalo
effet masculin d'habillement kos obleke
syndicat masculin de l'habillement sindikat oblačilne stroke