ride*2 [ráid]
1. neprehodni glagol
jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
ležati, mirovati, počivati (on na)
obračati se (on na)
tehtati v jahalni obleki
ameriško, sleng pustiti (stvari) teči
he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
to ride at an anchor biti zasidran
to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu
2. prehodni glagol
jahati (a horse konja)
jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)
to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
to ride a race udeležiti se konjske dirke
to ride shank's mare sleng pešačiti
to ride the waves jahati ali plavati na valovih
Zadetki iskanja
- ring1 [riŋ] samostalnik
prstan, obroč; kolut, kolobar; ušesce, uho; letnica (krog) starosti pri drevesu; kovani rob novca; (o osebah) krog
ameriško klika, (zločinska) tolpa, špekulanti; kartel, zveza, sindikat; cirkuška arena, maneža, borišče, torišče; boksarski ring, boksanje, boksarji; krožna železnica; dirkališče; organizacija stav na rezultate športnih tekem (npr. konjskih dirk)
ring of smoke obroček iz dima
diamond ring prstan z diamantom
ear-ring uhan
wedding ring poročni prstan
to be in the ring for the governorship kandidirati za guvernerja
to dance in a ring plesati v krogu, plesati kólo
to have (livid) rings round one's eyes imeti (temne) kroge okrog oči
to make rings, to run rings round s.o. koga zelo nadkriljevati, prekašati, figurativno posekati koga
he would make rings round you on bi te v mali žep vtaknil, ti nisi nič proti njemu
to sit in a ring sedeti v krogu - ríniti (-em)
A) imperf.
1. spingere, sospingere; spostare:
riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi
2. pejor.
riniti za kom stare dietro a qcn.
3.
riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande
4. pren. andare incontro a:
riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo
5. pren. andare, migrare:
mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città
6. (prebijati se) campare, cavarsela:
kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.
B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada - ritorno m
1. vrnitev, vračanje, povratek:
biglietto di andata e ritorno železn. povratna vozovnica
fare ritorno vrniti, vračati se
leva, tasto del ritorno povratna ročica, tipka (pri pisalnem stroju)
nel ritorno pri povratku
sono di ritorno pravkar sem se vrnil
ritorno di fiamma avto povratni vžig; pren. ponovna vzplamenitev (stare ljubezni)
vetro di ritorno ekon. povračljiva steklena embalaža
vuoti di ritorno prazna embalaža
2. šport
girone di ritorno povratno kolo - rochet [rɔšɛ] masculin
1. religion koretelj (škofovski)
2. technique tuljava, na katero se navija svila
roue féminin à rochet zobato kolo - ročn|i [ô] (-a, -o) manuell; handbetätigt, handausgelöst; Hand- (delavec der Handarbeiter, mešalnik der Handrührer, pletilnik die Handstrickmaschine, sesalnik der Handstaubsauger, stavec der Handsetzer, stavek der Handsatz, sveder der Handbohrer, škropilnik die Handspritze, tisk der Handdruck, vrtalnik die Handbohrmaschine, bomba die Handgranate, črpalka die Handpumpe, izdelava papirja die Handpapierherstellung, knjigoveznica die Handbuchbinderei, kosilnica der Handrasenmäher, prha die Handdusche, Handbrause, setev die Handsaat, spretnost die Handgeschicklichkeit, Handfertigkeit, stavnica die Handsetzerei, svetilka der Handscheinwerfer, vezenina die Handstickerei, žaga die Handsäge, statve der Handwebstuhl, jadro das Handsegel, kladivo der Handhammer, kolo das Handrad, likanje das Handbügeln, navijanje der Handaufzug, agronomija in vrtnarstvo obiranje die Handpflücke, podajanje tehnika der Handvorschub, pranje die Handwäsche)
- round2 [ráund] samostalnik
oblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah)
vojska naboj, granata, salva
figurativno salva smeha, odobravanja
lov strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni
glasba pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri kolu
round after round of applause aplavz brez konca in kraja
round of beef debel odrezek govedine
a round of beer runda piva (ki jo plača eden za vse omizje)
a round of cheers salve odobravanja
round of pleasures potovanje za zabavo; vrsta zabav
the daily round običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutina
the Earth's yearly round letna krožna pot Zemlje
a fight of 10 rounds borba v 10 rundah
to dance in a round plesati v krogu, plesati kolo
the soldier got ten rounds of ball cartridges vojak je dobil deset nabojev
she had gone on a round of calls šla je (bila) na vrsto obiskov
to go for a good round iti na daljši (krožni) sprehod
the officer goes the rounds of sentries častnik obhodi straže
the policeman goes his round stražnik obhodi svoj revir
the story goes the round of the clubs zgodba kroži po klubih
to make the round of the barracks obhoditi vojašnico
to make (to go) one's rounds obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhod
to serve a round of drinks plačati (dati za) rundo pijače - rȕpa ž
1. luknja: bušiti -u vrtati luknjo; zavući se u -u zavleči se v luknjo; ovo nije stan, ovo je rupa; sakriti se u mišju -u; biti deveta (posljednja, zadnja) rupa na svirali biti peto kolo; sabiti koga u mišju -u ugnati koga v kozji rog; ići mečki na -u podati se v nevarnost
2. jama, brlog - scōrta
A) f
1. spremljava, spremstvo; vodenje, pomoč:
essere di scorta a qcn. spremljati koga
con la scorta di qcn. s pomočjo nekoga
2. ekst. voj. spremstvo, zaščita, eskorta
3. zaloga; rezerva
scorte pl. zaloge:
una scorta di viveri zaloga živeža
ruota di scorta avto rezervno kolo
scorte di magazzino zaloge (materiala)
B) invar. spremljevalen, spremstven, eskorten:
nave scorta voj. spremljevalna ladja - secours [səkur] masculin pomoč; podpora; reševaina služba
un secours miloščina
sans secours étranger brez tuje pomoči
de secours pomožen, zasilen, rešilen
au secours! na pomoč!
secours aux chômeurs pomoč, podpora brezposelnim
secours en montagne gorska reševalna služba
secours mutuel medsebojna pomoč
secours aux sinistrés pomoč ponesrečencem (pogorelcem, poplavljencem ipd.)
secours aux sans-abri pomoč brezdomcem
(religion) les secours de la religion zakramenti
secours d'urgence nujna pomoč
association féminin de secours mutuel društvo za medsebojno pomoč
caisse féminin de secours bratovska skladnica
éclairage masculin de secours zasilna razsvetljava
les premiers secours prva pomoč (aux noyés utopljencem)
(religion) Notre-Dame du Bon Secours Marija Pomočnica
porte féminin, sortie féminin de secours izhod v sili
poste masculin de secours postaja prve pomoči, reševalna postaja; militaire obvezovališče
roue féminin de secours rezervno kolo
accourir, venir au secours priteči, priti na pomoč
appeler, crier au secours klicati, vpiti na pomoč
chercher, implorer le secours de quelqu'un, du secours de quelqu'un iskati pomoči pri kom, prositi koga za pomoč
donner, porter, prêter secours da(ja)ti, nuditi pomoč - seriēs, gen. in dat. neizpričana, acc. -em, abl. -ē, f (sero1) pravzaprav „stik“, od tod
1. vrsta, red, niz, zaporedje, vrstni red, sosledje, sosledica, sêrija: vinculorum CU., inter se tot iuga velut serie cohaerentia CU., iuvenum series ... immixta puellis TIB. = kólo, ramorum, structurae dentium PLIN., custodiarum SUET., viarum STAT., capillorum AP.; metaf.: Q., VELL., STAT., SUET., VAL. MAX., AP., GELL. idr., casuum (sklonov) VARR., causarum, negotii CI., continuatio seriesque rerum CI., series longissima rerum V., malorum, laborum O., fati ali vitae ali temporis O. red, tek, temporum LACT., annorum H., SEN. PH., LACT.; abs.: tantum series iuncturaque (sc. verborum) pollent H., haec erit aeternae series ab origine Romae AUS.
2. occ. vrsta prednikov, rodovna vrsta: digne vir hāc serie O., nec tamen haec series in causam prosit O., serie fulcite genus PR., stant marmore maesto effigies Belusque parens omnisque nepotum a Belo series SIL., communio nominis ac familiae veteris propinquitatis serie cohaerens VAL. MAX., defici avorum proavorumque serie SEN. PH. - shrink*2 [šriŋk]
1. neprehodni glagol
umakniti se, odmakniti se, odskočiti (from od, pred)
uskočiti se, skrčiti se (tkanina pri pranju), zmanjšati se; zapreti se vase
figurativno plašiti se, bati se, zgroziti se, zlesti vase (od strahu), nerad, proti svoji volji napraviti
2. prehodni glagol
pustiti, da se kaj uskoči, skrči, stisne; dekatirati (blago); zožiti, skrajšati, zmanjšati
to shrink back ustrašiti se, zgroziti se (from ob, pred)
to shrink from doing s.th. nerad kaj napraviti
this flannel does not shrink ta flanela se ne skrči (uskoči)
they shrank under his glance videti je bilo, da bi se pod njegovim pogledom najrajši udrli v zemljo
this soap will not shrink woollens ob tem milu se volnene stvari ne uskočijo
to shrink on a hoop napeti, montirati obroč (na kolo) - sinister -tra -trum, adv. -ē (beseda etim. ni pojasnjena (fonetično iz *sonistros), morda iz indoev. kor. *sen- doseči cilj, uspeti, zmagati, dobiti; prim. skr. sánīyān koristen, ugoden, sanṓti pridobljen, dosežen, gr. ἄνῡμι, ἀνύω dokončati, dovršiti)
1. levi (naspr. dexter): Ph., Suet., manus, pes Q., gerens … dextra manu clavam, sinistra copulam N., a sinistra parte C. na levi strani, sinistrum cornu Ter., C., sinistrae alae equites S., ripa H., oculus Plin. iun., sinister abiit O. na levo. Komp.: sinisterior rota O. preveč na levo skrenjeno (obrnjeno, zavivše, idoče) kolo; sicer ima komp. večinoma pomen pozitiva: sinisterior pars Varr., dexterius et sinisterius cornu Galba in Ci. ep., sinisterior mamma Cels., sinisterior funalis equus, sinisterius brachium Suet. Superl. sinistimus 3 (nasp. dextimus) po Prisc. in Fest. — Od tod subst.
a) sinistra -ae, f (sc. manus) leva roka, levica (naspr. dextra): Q., Suet., neque sinistrā impeditā satis commode pugnare poterant C., onus fuit baculum sinistrae O., bonam dextram (sc. za napad), malam sinistram (sc. za obrambo) habere Afer ap. Q.; levica, uporabljana pri kraji: natae ad furta sinistrae O.; od tod o tatovih pomagačih: Porci et Socration, duae sinistrae Pisonis scabies famesque mundi Cat.; meton. = leva (stran): ad sinistram Pl. = sub sinistra C. = a sinistra Ci., S. na levi (strani), na levo; adv. abl. sinistrā na (ob) levi (strani): S., supra infra, dextrā, sinistrā Ci., miles dextrā ac sinistrā muro tectus C. z desne in leve (strani); sinistrā z acc. na (ob) levi (strani): dextrā ac sinistrā fornicem Fest.
b) sinistrum -ī, n leva (stran); le s praep.: in sinistrum, a sinistro Q.
c) sinistrī -ōrum, m (sc. milites) vojaki levega krila, levo krilo bojne razvrstitve (naspr. dextra pars): sinistris … additae vires L.
2. metaf.
a) neroden, nespreten, napačen: liberalitas Cat., mores V., instituta (sc. Iudaeorum), interpretatio T., natura Cu., Ph.
b) neugoden, nesrečen, zlokoben, zlovešč, nenaklonjen, hud, slab, zloben, zoprn, zèl, zlovoljen, hudovoljen, odvraten: signa O., cecini Curios fratres … pugnamque sinistram Cannensem Pr., arboribus satisque Notus pecorique sinister V., monita sinistra V., sermones sinistri Plin. iun., Marcellum insimulabant sinistros de Tiberio sermones habuisse T., sinistrum lenti itineris rumorem prospero proelio verterat T., sinistra fama Iuv. slab glas, eo de homine sinistra in urbe fama T. ta človek je bil … na slabem glasu; toda: sinistra ex urbe fama T. zli glasovi, zle govorice iz mesta; sinistro pede proficisci Ap. = ob nesrečni uri, derisum semel exceptumque sinistre H., caedes sinistre accepta T., de festinatione Primi ac Vari sinistre … rescripsere T., porro non tam sinistre constitutum est, ut … Plin. iun. tudi še nismo tako na slabem; z gen.: fidei sinister Sil. ne držeč dane besede, nezvest dani besedi, figamož; subst. sinistrum -ī, n zlo, hudo, nesreča: si qua (sc. matrona) est studiosa sinistri O., za hudim težeča, zlo prinašajoča, hudonosna.
3. occ. kot t.t. relig. besednjaka
a) pri Grkih, ki so pri daritvah gledali proti severu in so imeli vzhod na desni strani = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlokoben, zlovešč, neugoden, slab, grozeč: omen O., avibus sinistris O. = ob nesrečni uri; v enakem pomenu občasno tudi pri Rimljanih: cur autem ea comitia non habuisti? an quin tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat? Ci., auspicia Val. Max.
b) pri Rimljanih, pri katerih je bil avgur, ki je opazoval znamenja, obrnjen proti jugu in je torej imel vzhod na levi = srečo naznanjajoč, srečen, blagonosen, ugoden, naklonjen: nobis sinistra, Graiis et barbaris dextra meliora videntur Ci., sinistra avis Pl., cornix V., tonitrus sinistri O., sinister volatus avium Plin. iun. - skew [skju:]
1. samostalnik
arhitektura kamen poševne površine na vznožju sprednjega dela poševne strehe; poševna ravnina, poševnost
on the skew poševno, napošev, po strani
2. pridevnik
poševen; nesimetričen
skew bridge poševen most
skew chisel dleto s poševnim robom
skew wheel tehnično vijačno zobato kolo (s poševnimi zobci)
curve večkrat ukrivljena krivulja
3. neprehodni glagol
pogovorno poševno iti
narečno škiliti
prehodni glagol
prevračati (dejstva); poševno položiti
to skew at s.o. skrivaj koga pogledati - smírek mineralogija emery
smírkov papir emery paper
smírkovo platno emery cloth
s smírkom prekrito brusilno kolo emery wheel - sončn|i [ó] (-a, -o) solar, Sonnen-, Solar- (bog der Sonnengott, čas die Sonnenzeit, dan der Sonnentag, sij die Sonnenschein, voz der Sonnenwagen, vzhod der Sonnenaufgang, zahod der Sonnenuntergang, žarek der Sonnenstrahl, bakla astronomija die Sonnenfackel, celica die Sonnenzelle, Solarzelle, centrala das Sonnenkraftwerk, očala die Sonnenbrille, opeklina medicina der Sonnenbrand, peč tehnika der Sonnenofen, protuberanca astronomija die Sonnenprotuberanz, toplota die Sonnenwärme, ura die Sonnenuhr, jadro das Sonnensegel, kolo das Sonnenrad, leto das Sonnenjahr, sevanje die Sonneneinstrahlung); (prisojen) sonn(en)seitig, in der Sonnenlage
- spare3 [spɛ́ə] pridevnik (sparely prislov)
varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)
spare cash razpoložljiva gotovina
spare meal pičel jedilni obrok
spare money preostali, odvečni denar
spare part (wheel) nadomestni del (kolo)
a spare room soba za goste
spare time prosti čas, brezdelica
spare tire (tyre) rezervna pnevmatika (za kolo) - speciēs -ēi, f (speciō -ere)
A. act.
1. gledanje, videnje, vid, pogled: oculi, acuta Vitr., speciem quo vertimus Lucr. kamor obrnemo (vržemo) oči, kamor usmerimo pogled, non tulit hanc speciem … Coroebus V., speciem doloris ferre non possunt Ci., prima specie admirationem, re explicata risum movent Ci. na prvi pogled, „na prve oči“, non ut primā specie laeta victoria, ita eventu quoque fuit Cu., speciem primam terroris sustinere L. —
B. pass.
I.
1. pogled, videz: insueta L., nova atque inusitata C., summa species (sc. arborum) stantium relinquitur C. prav tako se vidi, kakor da drevesa še stoje, forum comitiumque adornatum ad speciem magnifico ornatu, ad sensum cogitationemque acerbo et lugubri Ci. na pogled, na videz, equus ad speciem honestus Ap., in speciem opus deforme non erat Cu. na pogled, na videz, inque chori ludunt speciem O. kakor pri rajanju, kakor kolo plešoči, in montis speciem curvari O. kakor (kot) gora, praeter speciem stultus es Pl., agro bene culto nihil potest esse specie ornatius Ci. ne more biti videti lepše (lepše na videz, na pogled), decem regum species erat L. videti (jih) je bilo kakor deset kraljev, Vercingetorix … horribilem speciem praebebat C. je bil videti strašen, speciem praebere ridentis L. držati se na smeh, kazati smeh, biti videti, kot da se (kdo) smeji, speciem ignis praebere Cu. biti videti kakor ogenj, tumor … collis habet speciem O. je videti kakor grič; pesn.: neque … specie famaque movetur nec … V. ne meni se več niti za ugled (dostojnost) niti … ; occ. videz, podobnost: Catilina multos viros bonos specie quadam virtutis assimulatae tenebat Ci., similitudinem quandam gerebant speciemque sapientium Ci., speciem boni viri prae se ferre Ci. kazati se dobrega moža, quod speciem haberet honesti Ci.
2. podoba, zunanjost (zlasti spoštovanje vzbujajoča), zunanja podoba, telesni obraz, videz, zunanjščina, postava, pojava, obraz, figura, izgled koga, česa: humana species et figura Ci., divina L., specie caeleste resumptā O., Iuppiter huc specie mortali venit O., mortali specie excelsior iuvenis Val. Max., horum hominum species est honestissima, voluntas vero impudentissima Ci., plurimique ibi a fallaci equitum specie … excepti sunt L., promissa barba et capilli efferaverant speciem oris L., variae species atque ora ferarum V., urbis speciem vidi, hominum mores perspexi parum Pl., duo signa eādem specie ac forma Ci., naves … , quarum et species erat et barbaris inusitatior et … C., navium longarum species … , quae nullae erant, visae L., speciem ac formam similem gerit eius imago Lucr., fortunae principalis species T. podoba knežje visokosti; occ.
a) lepa podoba (postava), lep videz, lepota, kras, krasota, sijaj, sijajnost, (b)lesk, soj, sij, veličanstvo, veličastje, veličastnost, veličina, veličastvo, veličava, dostojanstvo, dostojnost ipd.: Varr. ap. Non., Vitr. idr., bella specie mulier, specie lepida mulier Pl., ut (sc. liberi) … in speciem populo sint Pl., in quibus (sc. viris) … fuit pompa, fuit species, fuit incessus saltem Seplasiā dignus Ci., galeae cristatae, quae speciem magnitudini corporum adderent L., eminebat viribus et specie Cu., cum specie corporis aequaret Hephaestionem Cu., ducit te species H., viribus, ingenio, specie, virtute … extremi primorum H., aetatis (mladostno) specie, dum floreat, uti O., iuvenis species Iuv., vaccae O., equi specie insignes Cu., species candorque caeli Ci., tota (sc. porticus) erat in speciem Poenis digesta columnis Pr., cuius triumpho longe maximam speciem captiva arma praebuere L., praebuerunt speciem triumpho capitibus rasis secuti L. zmagoslavje so poveličevali, regni paterni speciem videre L., species dignitasque populi Romani Ci., adhibere in dicendo speciem L. dostojnost, qui non speciem (sijajnost, blesk) expositionis, sed fidem (verjetnost, verodostojnost) quaerit Q., pulchritudinem ac speciem gloriae adpetebat T.
b) videnje = podoba, prikazen v sanjah, privid: eadem est in somnis species eorum, quae vigilantes videmus Ci., in quiete utrique consuli eadem dicitur visa species viri L., species et umbrae insontis interempti filii L., per nocturnas visa species … agens L., specie, quae per somnum oblata erat Cu., repetit quietis ipsa suae speciem O., voce sua specieque viri turbata soporem excutit O., exortam florentis Homeri speciem lacrimas effundere coepisse Lucr., versatur species ante ora oculosque parentum Sil.; pesn. konkr. podoba, slika, upodobitev, kip, soha: sancta Iovis species, species ex aere vetus Ci. poet.
3. podoba, obraz = videz, navideznost, dozdeva, dozdevek, vtis, (do)zdetje: veritas auspiciorum spreta, species tantum retenta Ci., speciem gloriae, utilitatis habere Ci., formae reapse nullae sunt, speciem autem offerunt Ci., fallaces sunt rerum species, quibus credimus Sen. ph., fraudi imponere aliquam speciem iuris L., speciem ostendere in obsidione perseverantis Cu. delati se, kakor da vztraja pri obleganju, cruentae victoriae speciem facere L. narediti (poskrbeti), da se zdi zmaga krvava, metues … scurrantis speciem praebere H. ogibal se boš videza, da si lizun, ne boš hotel dajati vtisa, da si lizun, specie recti decipi H., primā specie Ci., Cu. na prvi videz, na prvi pogled; s praep.: litteras cum muneris specie misit L.; in speciem na videz (navidez), navidezno, na (prvi) pogled, na oko: praeclara in speciem classis, sed inops et infirma Ci., dilata in speciem actione, re ipsa sublata L.; in specie ali sub specie pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz, pod videzom, pod krinko: sub specie venationis dolus latet Iust. pod videzom lova, pod navideznim lovom, si quis in specie refectionis (sc. viae) deteriorem viam facit Dig.; ad speciem na videz, v slepilo, kot slepilo, kot krinka: Q., Ci., Q. Ci. idr., paucis ad speciem tabernaculis relictis C., ut ad speciem alariis uteretur C. za navidezno vojaško (bojno) vajo; per speciem pod videzom (obrazom, podobo, krinko), na videz (navidez, navidezno) za … : per speciem militarium usuum L., per speciem auxilii Byzantiis ferendi, re ipsa ad terrorem regulis Thracum iniciendum L. na videz, da bi … , per speciem alienae fungendae vicis L.; specie tenus Amm. po videzu; pogosto adv. abl. specie na videz (navidez), navidezno, dozdevno: proiecit … specie liberam Demetriadem esse, re vera omnia ad nutum Romanorum fieri L., specie imperii Alexandri V. pod navideznim Aleksandrovim vrhovnim poveljstvom (nadpoveljstvom); z ACI: speciem, quam quaesierat, hosti fecit omnem ibi Romanum exercitum … esse L. je ustvaril pri sovražniku vtis (dozdevo), da … = je naredil (storil, poskrbel), da se je sovražniku dozdevalo (da je sovražnik dobil vtis), da … ; occ. videz = pretveza, krinka, hlinjenje, pretvarjanje, starejše hinek, podtikljaj, zakrivek: cuius rei species erat acceptio frumenti S., per speciem captivorum redimendorum L. pod pretvezo, da … , petito per speciem studiorum scalpro T. češ, za … , veterani … in Raetiam mittuntur specie defendendae provinciae T. pod pretvezo, da bi branili … —
II.
1. kot fil. t.t.
a) predstava, misel, pomisel, pojem, ideja: senatus ille, quem qui ex regibus constare dixit, unus veram speciem Romani senatus cepit L., species, forma et notio boni viri Ci., hanc illi ἰδέαν appellabant, nos recte speciem possumus dicere Ci., inanes (blodne) species anxio animo figurare Cu., qui species alias veris scelerisque tumultu permixtas capiet H.
b) (v)zgled, vzor, ideal: eloquentiae Ci., optima species et quasi figura dicendi Ci., hanc enim speciem libertatis esse, si omnibus, quod quisque vellet, legibus experiri liceret N.
c) vrsta, posamezna vrsta, zvrst, podvrsta (naspr. genus): genus autem est id, quod sui similes communione quadam, specie autem differentes, duas aut plurīs complectitur partes Ci., cum genere idem sit, fit aliud, quod specie differt Ci., singula genera in binas species dividi possunt Varr., esse aliquid genus, esse et speciem Sen. ph., genus quaerimus, ex quo ceterae species suspensae sunt Sen. ph., species nationum Q.; occ. (= casus) posamezen primer: haec species incĭdit Plin. iun., incĭdit talis species, proponitur apud eum species talis Ulp. (Dig.).
2. (posamezen) kos, primerek, komad, vrsta = sorta: species (pl.) argenti Dig., species vestis Dig., ex aliena materia speciem aliquam suo nomine facere Dig.; od tod occ. pl. species posamezne stvari, ki so povezane, npr.
a) blago, roba: annonariae, publicae Cod. I.
b) začimbe, dišave, dodatki, primesi, sestavine, starejše dišečine, mirodije, primeški: Macr., Dig.
Opomba: Gen. sg. speciē ali (po nekaterih izdajah) speciī: Cn. Matius ap. Gell. Gen., dat. in abl. pl. pri klasikih ne najdemo, pogosto pa pri poklas. piscih: specierum Ap., Cael., Cod. I., Char., Macr., Amm.; dat. ali abl. speciebus: Ap., Icti., Tert., M., Sid., Prisc. - spread*2 [spred]
1. prehodni glagol
širiti (o.s. se)
raztezati, raztegovati, razgrinjati, razprostreti; pogrniti (mizo); prekriti, pregrniti, preobleči; razvaljati (testo); (na)mazati (maslo) (on na)
raznašati, širiti, raztresti (govorice, novice); razviti (zastavo); razliti
2. neprehodni glagol
(raz)širiti se, razprostirati se, raztezati se, razgrinjati se, razliti se; dati se namazati (maslo, barva)
a spreading chestnut-tree košat kostanj
to spread o.s. sleng delati se važnega, razkazovati se (v gostoljubnosti); biti dolgovezen; biti zaposlen z več dejavnostmi; zelo se truditi, napenjati se
to spread the cloth, to spread the table pogrniti mizo
the eagle spread his wings orel je razprostrl krila
to spread a flag, a sail razviti zastavo, jadro
the grass is spread with fallen apples trava je posuta z odpadlimi jabolki
to spread it thick (thin) sleng razkošno (siromašno, tanko) živeti
to spread manure raztresti gnoj
to spread the map (out) on the floor razgrniti zemljevid na tleh
his name spreads fear njegovo ime širi strah
the news spread with wonderful rapidity novica se je čudovito hitro razširila
the peacock spreads its tail pav napravi kolo (z repom)
the rumour spread from mouth to mouth govorica se je širila od ust do ust
this stain will spread ta madež se bo razmazal
the water spread over the floor voda se je razlila po tleh - sprednj|i [é] (-a, -e) der/die/das vordere, Vorder- (del der Vorderteil, možgani das Vorderhirn, rob die Vorderkante, sedež der Vordersitz, vhod der Vordereingang, zob der Vorderzahn, noga živalstvo, zoologija der Vorderfuß, krilo živalstvo, zoologija der Vorderflügel, krača die Vorderhaxe, prema die Vorderachse, vrata die Vordertür, kolo das Vorderrad, pročelje die Vorderfront, stopnice die Vordertreppe); letalstvo (nosni) Bug- (kolo das Bugrad)