Franja

δέρος, ους, τό poet. odrta koža, runo.

δέρρις, εως, ἡ (δέρω) koža (pos. kože, ki so jih rabili pri obleganju, da so z njimi pokrili lesene zgradbe).

διφθέρα, ἡ 1. krzno, usnje, koža. 2. kožuh, torbica iz kože, pergament, meh. 3. a) iz kož narejene šatorske strehe; b) s senom napolnjene sešite kože, po katerih so hodili kakor po plavih črez reko.

δορά, ἡ (δέρω) (odrta) koža.

ἐνδυτός 2 (ἐν-δύω) oblečen, τὸ ἐνδυτόν obleka, σαρκός koža.

ἐπι-σκύνιον, τό ep. koža nad očmi (na čelu).

κύτος², ους, τό (lat. cutis – σκῦτος) koža, ščit, oklep.

κῶας, ους, τό [pl. κώεα, dat. κώεσιν] ep. ion. neostrižena ovčja koža, runo, kožuh(ovina).

λεοντέη, ἡ, skrč. λεοντῆ (sc. δορά) levova koža.

λυκέη, ἡ (sc. δορά) volčja koža, volčina.

μεμβρᾱ́να, ἡ koža, pergament NT.

μηλωτή, ἡ (μῆλον) ovčja koža, ovčina NT.

νάκη, ἡ ep. νάκος, ους, τό ion. runo, kozja (ovčja) koža, kožuh.

νεβρίς, ίδος, ἡ (νεβρός) koža jelenčeta (Bakhova obleka).

οἴεος 3, ion. fem. -έη (οἶς) ovčji, διφθέρα ovčja koža.

ὁμόχροια, ἡ, ion. -οίη (χρόα) vrhnja koža.

παρδαλέη, ἡ ep. ion. = παρδαλῆ pardova koža, pardovina.

πέλτη, ἡ [Et. od πέλλα koža; prim. lat. scutum od cutis] 1. majhen lahek ščit, narejen v obliki polumeseca iz lesa in z usnjem prevlečen. 2. dolga sulica ali kol.

πόκος, ὁ (πέκω) ostrižena volna, ovčja koža, runo, kosem.

προ-μετωπίδιον, τό (μέτωπον) 1. odrta koža na konjskem čelu. 2. pokrivalo, oklep na čelu konja.