Franja

Ēgeria -ae, f Egerija, vodna Nimfa, mitična svetovalka kralja Nume, po nekaterih živeča pri Ariciji: V., O., Val. Fl., Lact., po drugih v dolinici južno od Celija, kjer se je začenjala via Appia: H., L., O., Iuv.

ēgressus -ūs, m (ēgredī) izhod = izhajanje: ianitor egressūs introitusque videt V. vidi ljudi, kako prihajajo in odhajajo, vestrum egressum frequentiā ornare Ci. vaš nastop v javnosti, Caesar rarus egressu T. je redko šel z doma, ventos egressu arcere V. vetrovom ne pustiti na dan, ea pars insulae, qua optimus esset egressus C. kjer je bilo najlažje stopiti na suho; pren. izhod (kot kraj): itinera egressūsque eius S., qui togatorum comitatus et egressus! T., rarus sit egressus in publicum Hier. (ženska) naj gre redko z doma; (o ptičih) izlet: Col.; occ.: per tenebrosum et sordidum egressum Petr., quia aditu prohibebantur, egressus obsidens T., egressus fluminis O. ustje; pren. (ret.): libero egressu memorare T. svobodno oddaljujoč se od predmeta.

električar samostalnik
1. (strokovnjak za elektriko) ▸ villanyszerelőToni se je zaposlil v Ljubljani, kjer se je izučil za električarja. ▸ Toni Ljubljanában kapott állást, ahol villanyszerelőnek tanult.

2. neformalno, v glasbenem kontekstu (izvajalec elektronske glasbe) ▸ elektronikus zenész
Ko je leta 2002 osvojil grammyja, je imel duet Deep Dish že kulten status med progresivnimi električarji. ▸ Amikor a Deep Dish 2020-ben megkapta a Grammy-díjat, a duónak már kultusza volt a progresszív elektronikus zenészek között.

3. neformalno (avto) približek prevedka ▸ elektromos autó
Šef Nissana je potrdil, da so v ZDA razprodali električarja Nissana Leaf. ▸ A Nissan főnöke megerősítette, hogy az USA-ban elkelt az összes Nissan leaf elektromos autó.

4. ponavadi v množini, neformalno, v športnem kontekstu (igralec kluba Elektra) približek prevedka ▸ az Elektro kosárlabda-klub tagja
Gostje so vodili že za 9 točk, a je v nadaljevanju obramba električarjev stvari postavila na svoje mesto. ▸ kontrastivno zanimivo A vendégek már kilenc ponttal vezettek, amikor az Elektro védelme helyrehozta a dolgokat.

Ēlysium -iī, n (τὸ Ἠλύσιον πεδίον) Elizij, dežela na zahodnem zemeljskem robu, kjer je večna pomlad, prebivališče blaženih: V., Val. Fl. Od tod adj. Ēlysius 3 elizijski: Pr., Lucan., campi V., O., Tib., domus O., puella Mart. t.j. Prozerpina; subst. Ēlysiī -ōrum, m, sc. campi, elizejske poljane: Lucan., Mart.

empoigne [ɑ̃pwanj] féminin pograbitev, prijetje

foire féminin d'empoigne kraj ali situacija, kjer vsakdo skuša čim več dobiti ali vzeti zase
c'est la foire d'empoigne (familier) tu pomaga le sila
acheter à la foire d'empoigne (familier) ukrasti, zmakniti

enfantin, e [ɑ̃fɑ̃tɛ̃, in] adjectif otročji, otroški; otročje lahek

c'est enfantin to zna vsak otrok
classe féminin enfantine razred za otroke v starosti 4-6 let (kjer ni otroškega vrtca)
problème masculin enfantin otročje lahka računska naloga
joie féminin enfantine otroško veselje

Epamīnōndās -ae, m (Ἐπαμεινώνδας, tebansko Ἐπαμεινωνίδης) Epaminonda, Polimnidov sin, roj. ok. l. 418, tebanski vojskovodja, ki je dvakrat premagal Špartance: l. 371 pri Levktrah in l. 362 pri Mantineji, kjer je padel: Ci., N., L., Iust. idr.

Epimenidēs -is, m (Ἐπιμενίδης) Epimenides, pesnik in vedež iz kretskega Fajstuma (Phaestum); ok. l. 596 poklican v Atene, kjer je umiril mestna božanstva, ki so se srdila nad Atenci zaradi „kilonskega zločinstva“ (Atenci so namreč Kilonove [Cylon, Κύλων] pristaše pobili ob žrtvenikih boginje Atene in Erinij): Varr., Ci., Plin. (z grškim gen. Epimenidu).

Erymanthus -ī, m (gr. Ἐρύμανϑος) Erimant,

1. gorovje na severozahodni arkadijski meji, kjer je baje Herakles ubil erimantskega merjasca: V., H., O., Mel., Plin., Val. Fl. Od tod adj. Erymanthēus 3 (Ἐρυμάνϑειος) erimantski: monstrum Val. Fl. Erymanthius 3 (Ἐρυμάνϑιος) erimantski: aper Ci., belua Ci., pesen. mater (= Atalante) Stat., Erymanthis -idis, f (Ἐρυμανϑίς) erimantska: silvae O., ursa Er. (=Callisto) O., in Erymanthias, adis, f (Ἐρυμανϑιάς) erimantska: nymphae Stat.

2.
a) po tem gorovju imenovani pritok reke Alfeja na meji med Arkadijo in Elido: O., Mel.
b) reka v Perziji: Plin., v Indiji: Cu.

Eurōpa -ae ali Eurōpē -ēs, f (Εὐρώπη; prim. semit. ereb zahodna dežela) Evropa,

1. celina, poseb. v nasprotju z Azijo: Varr., Ci., N., S., H., Cu. idr. Od tod adj. Eurōpaeus 3 (Εὐρωπαῖος) evropski: Europaei adversarii N., Scythae, quos Europaeos vocant Cu. Eurōpēnsis (Eurōpiēnsis) -e, evropski: Vop.

2. hči fen. kralja Agenorja in Telefase, Kadmova sestra, ki jo je Zevs v bikovi podobi odvedel iz Sidona na Kreto (kretsko naseljevanje!), kjer mu je rodila Minosa, Radamanta in Sarpedona: Varr., Ci., H., O., Pr.; met. Evropa = z Evropino sliko okrašeno stebrišče na Marsovem polju: Mart. Od tod adj. Eurōpaeus 3 Evropin: dux Europaeus O. Evropin sin (Minos).

evrski pridevnik
1. (o denarju) ▸ euróPravi evrski bankovci in kovanci so sledili 1. januarja 2002. ▸ A valódi eurobankjegyek és -érmék 2002. január 1-jén kerültek forgalomba.

2. (kjer se uporablja evro) ▸ euróPovezane iztočnice: evrsko območje

excubiae -ārum, f (excubāre)

I. ležanje zunaj hiše: sperat … sibi fore paratas clam uxorem excubias foris Pl.

— II.

1. bedenje, čuvanje, straženje, straža (abstr.): vigilum canum tristes excubiae H., grues excubias habent nocturnis temporibus Plin.; pren. (o osebah, poseb. vojakih) bedenje, straženje, straža (ponoči ali podnevi, vigiliae le nočna straža): o excubias tuas, Cn. Planci, miseras, o flebiles vigilias … ! Ci., excubias ubi rex agebat O. kjer je … stražil, excubias agere alicui O., T. stražiti pri kom, koga, excubias agere circa cubiculum Suet., adversus incendia excubias nocturnas vigilesque comminisci Suet.; pesn.: vigil ignis, excubiae divûm V. (o svetem večnem ognju); voj.: adparatu, incessu, excubiis vim principis complecti T.

2. met. straža = osebe, vojaki na straži: Enn. fr., si excubiae, si vigiliae, si delecta iuventus … contra Milonis impetum armata est Ci., vigilum excubiis obsidere portas V., per excubias custodum ire O., excubias transire T. prehajati, inter excubias militum pernoctavit Suet.

excurrō -ere -(cu)currī -cursum

I. intr.

1. ven leteti, ven teči, ven hiteti, odhiteti, naglo oditi: cum se excucurrisse illuc frustra sciverit Pl., ego dabo ei talentum, primus qui in crucem excurrerit Pl., excurrat aliquis, qui hoc tantum mali filio suo nuntiet Ci., mandavi utrique eorum, ut ante ad me excurrerent Ci. ep.; pren.: animi … excurrunt foras Ci., in quo (campo) excurrere cognoscique virtus posset Ci. kjer bi se mogla … razmahovati in kazati, orationem pariter cum sententia excurrere Ci.; occ.
a) kam poleteti: provincia, quo cives facile excurrunt Ci.
b) voj. pridreti iz česa, prodreti (prodirati) iz česa, udariti (udarjati) iz česa, zagnati se iz česa, planiti iz česa: ut omnibus portis excurrerent L., in fines Romanos populandi magis quam iusti more belli excurrere L.; pren.: Carthago ex Africa excurrere videbatur Ci.

2. pren.
a) (o stvareh) α) iztekati, izvirati: fons ex summo montis cacumine excurrens Cu. β) poganjati: recisis qui a latere excurrunt pampinis Plin.
b) (o krajih) moleti v kaj, štrleti v kaj, sezati v kaj, do (prek) česa, širiti se, razprostirati se: Plin., ab intimo sinu paeninsula excurrit L., promuntorium … in altum excurrens L., tribus haec (Sicania) excurrit in aequora linguis O., (regio Uxiorum) in primam Persidem excurrit Cu.; pren.: productiora alia et quasi immoderatius excurrentia (namreč v govoru) Ci.
c) (o verzih) končevati se na … : quorum prior et quattuor, secundus in quinque (syllabas) excurrit Q.
č) presegati mero: viginti et quod excurrit Veg., decem et quod excurrit Dig.
d) (v govoru) zaiti, zahajati, zastraniti (zastranjevati): ne oratio excurrat longius (predaleč) Ci., excurrere in aliquem laetum locum Q., extra ordinem excurrens tractatio Q., excurro et ad Parrhasium revertor Sen. rh.; prim.: sine ratione in pericula excurrere Sen. ph.

— II. (redko) trans.

1. preteči, prehoditi: prope iam excurso spatio Ter., computatio … post sextam excursa nocturnam (horam) Amm. ki poteče po šesti … uri.

2. preskočiti: multa improbe, sed venuste dicta excurrere Sen. rh.

exedra -ae, f (gr. ἐξέδρα)

1. „zunanji sedež“, eksedra, napol okrogla, spredaj odprta, pokrita dvorana s sedeži ob stebriščih gimnazijev, kjer so imeli filozofi svoje znanstvene razgovore: Vitr., od tod pren. govorilnica, salon: Vitr., Q., Dig., offendi eum sedentem in exedra et cum C. Velleio senatore disputantem Ci.

2. v krščanskih cerkvah = kor: Aug.

3. kletka, ptičnica: Varr.

exorior -orīrī -ortus sum

1. vzdigniti se, vstati: omnes exorti L., exorti repente insidiatores L.; occ. (o zvezdah) iziti, vziti, vzhajati: Pac. fr., Hyg., Plin., Amm., Ambr., post solstitium Canicula exoritur Ci., sol exoriens V., it portis iubare (= sole) exorto iuventus V. po sončnem vzhodu, exoriens annus Tib.; od tod subst. pt. pr. exoriēns -entis, m (sc. sol) vzhajajoče sonce, jutro: Pr. (III, 5, 27); met. stran, kjer sonce vzhaja, vzhod: Varr., Col.

2. pren.
a) vzdigniti se, vsta(ja)ti = nastopiti (nastopati), pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se: repentinus Sulla nobis exoritur Ci., siquis ex his populis sit exortus, qui … Ci., sic anuli beneficio (Gyges) exortus est rex Lydiae Ci. je postal kralj, exortus est servus, qui eum accuset Ci., exoriare aliquis nostris ex ossibus ultor V.; pren. (o abstr.): exoritur illa defensio Ci., exoritur Antipatri ratio ex altera parte Ci. na drugi strani je vstal Antipater s svojim mnenjem, exoritur peculiare edictum repentinum Ci. je izšlo, subito exorta est nefaria Catonis promulgatio Ci. ep., exoritur nova inmanitas, maledictum, crimen Ci., lex adversus eos, qui vim commiserint Iust.
b) iz kake nesreče tako rekoč vzdigniti se = zopet oddahniti si, zopet oživeti: ego nunc paulum exorior Ci. ep.
c) na dan priti (prihajati), izvirati: e terra exorta repente arbusta Lucr., amnis … exoriens penitus media ab regione diei Lucr., Indus ex Paropamiso monte exortus Mel.; pren. nasta(ja)ti, posta(ja)ti, prihajati, (po)roditi se: exorti utero dolores Pl., a Myrrhina haec sunt exorta Ter., amor exoriatur necesse est Ci., repente exorta est mulieris libido Ci. je vzplamtela, honestum, quod ex virtute exoritur Ci., exortam flammam restinguere Ci. ogenj, ki je vzplamenel, flamma repente e silvis undique exorta Suet., exoritur trepidos inter discordia civīs V., exoritur ingens per litora fletus V., exoritur clamorque virûm clangorque tubarum V., exoritur clamor, gaudium S., exoritur fama alicuius rei ali de aliqua re ali z ACI L. govorica nastane.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: exorĭtur Lucr., V., O., exoreretur Lucr., Fr., exorerentur Lucr., L., imp.: exorĕre Ter.

Fabricius 3 Fabricij(ev), ime rimskega rodu iz herniškega Aletrija. Najbolj znan je C. Fabricius Lúscinius Gaj Fabricij Luscin, ki se je ok. l. 306 preselil iz Aletrija v Rim, kjer je bil dvakrat konzul (l. 282 in 278); uspešno se je vojskoval s Pirom in Samniti. Sloveč po zmernosti in zadovoljnosti v uboštvu in kot cenzor strog do rastoče pohlepnosti po srebru je postal vzor starorimske poštenosti: Ci., L. epit., Val. Max., Iuv., Fl., Gell. Od tod Fabriciī možje, kakršen je bil Fabricij: Ci., Sen. rh., Lucan. — Kot adj. fabricijski, Fabricijev: Fabricius pons, most, ki veže Eskulapov otok z rimskim mestom (zdaj Ponte di quattro capi): H. — Od tod Fabriciānus 3 fabricijski, Fabricijev: venenum Ci.

faks samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (naprava) ▸ faxLani smo dobili prostore v občinski stavbi, kjer imamo telefon, faks, računalnik. ▸ Tavaly az önkormányzati épületben kaptunk helyiségeket, ahol van telefon, fax, számítógép.
Po faksu jim pošljem fotografijo. ▸ Faxon elküldöm nekik a fotót.
Povezane iztočnice: faks modem

2. (sporočilo) ▸ faxLahko nam pošljete faks, nam pišete ali pa pošljete elektronsko pošto. ▸ Küldhet faxot és levelet, de küldhet e-mailt is.

3. neformalno (fakulteta) ▸ egyetem, suli, fősuliV prvem letniku faksa je najel majhno študentsko sobico v Ljubljani in iskal cimra. ▸ Mikor elsőéves volt, egy apró szobát vett ki Ljubljanában, ahova lakótársat keresett.Veliko sem delal, malo hodil na faks. ▸ Sokat dolgoztam, keveset jártam be az egyetemre.
Lahko bi končal faks, ampak me je življenje zaneslo drugam. ▸ Befejezhettem volna az egyetemet, de az élet máshova sodort.

fédéré, e [federe] adjectif zvezen; masculin zaveznik; uporni vojak v pariški Komuni

le mur des fédérés zid ob pokopališču Père-Lachaise v Parizu, kjer so streljali pristaše Komune leta 1871

Ferentīnum -ī, n Ferentín,

1. etrursko mesto (zdaj Ferentino), rojstni kraj cesarja Otona: Plin., T., Suet.; enako tudi: municipium Ferentium T. ali municipium Ferentī Vitr.

2. (zdaj Ferentino) samotno mestece ob Latinski cesti (via Latīna): L., si te laedit caupona, Ferentinum ira iubebo H.

3. kraj zahodno od Albanskega jezera pod Kastelom Gandolfom; tu so častili lacijsko boginjo, imenovano Ferentīna -ae, f (sc. dea) Ferentina (= Venera ali Diana) v logu, imenovanem lucus Ferentinae, kjer so prebivalci Lacija imeli svoja zvezna zborovanja: L. Tam je bil tudi izvir (caput) Ferentinskega potoka (aqua Ferentīna, zdaj Fluvio delle streghe), ki se izliva v Tibero: L. — Od tod
a) adj. Ferentīnus 3 ferentinski: caput Ferentinum (= aqua Ferentina) L., Ferentini manipli Sil.
b) ethnicon Ferentīnās -ātis, ferentinski, iz Ferentina: populus L.; subst. Ferentīnātēs -ium, m Ferentinci, ferentinski prebivalci: L., Plin.

Fērōnia -ae, f (-e- le v gr. transkripciji; prvotno boginja etruščanskega plemena, prim. etr.-lat. ime Ferennius, Feronius = etr. ferine; njen sin je pri Verg. Aen. 8, 563 Herulus, Erulus iz etr. *ferle, *herle) Ferónija, staroitalska boginja zemlje (in rodovitnosti) ter smrti. častili so jo predvsem:

1. v svetem logu (Feroniae lucus) v etruščanskem mestu Kapeni (Capena) pod goro Sorakte, kjer so bili ob njenih praznikih tudi semnji: L., Sil.

2. v svetem logu (Feroniae lucus) pri Taracini v Laciju, kjer je bil poseben obred pri osvoboditvi sužnjev: V., H., T., ut libertinae pecuniam conferrent, quo Feroniae donum daretur L.