-
pendrek samostalnik1. neformalno (policijska palica) ▸
gumibotpolicijski pendrek ▸ rendőri gumibot
električni pendrek ▸ elektromos gumibot
udarec s pendrekom ▸ gumibottal ütés
policisti s pendreki ▸ gumibotos rendőrök
pretepati s pendrekom ▸ gumibottal ütlegel
udariti s pendrekom ▸ gumibottal megüt
tepsti s pendrekom ▸ gumibottal ver
oborožen s pendrekom ▸ gumibottal felfegyverzett
uporabiti pendrek ▸ gumibotot használ
Najstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.
2. neformalno (o policistih) ▸
hekus, karhatalomOna je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.
3. neformalno (orožje; kazen) ▸
büntetőpálca, približek prevedka ▸
karhatalomPravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott.
-
penitentiary1 [peniténšəri] pridevnik
kazenski, poboljševalen; spokorniški
ameriško penitentiary crime zločin, za katerega je predvidena zaporna kazen
-
perpétuité [-tɥite] féminin večno, zelo dolgo trajanje
à perpétuité za vedno, do smrti, dosmrtno
travaux masculin pluriel forcés à perpétuité dosmrtno prisilno delo
être condamné à perpétuité biti obsojen na dosmrtno kazen
-
per-solvō -ere -solvī -solūtum (per in solvere)
1. razrešiti (razreševati), pren. = razvi(ja)ti, jasno razložiti (razlagati): hoc ζήτημα Ci. ep.
2. plač(ev)ati, poplač(ev)ati, izplač(ev)ati: Cu., Col., Plin. iun., Suet. idr., aes alienum alienis nominibus (abl.) suis copiis S. poplačati dolgove tujih ljudi iz svojega žepa, pecuniam ab aliquo Ci. plačati komu z nakazilom, stipendium militibus Ci.
3. metaf. kot dolžnost opraviti (opravljati), izvršiti (izvrševati), izkaz(ov)ati: T., Ph., Sen. tr. idr., persolvi patriae, quod debui Ci., meritam gratiam Ci. ali grates V. zahvalo izkaz(ov)ati, zahvaliti (zahvaljevati) se, vota Ci. izpolniti (izpolnjevati), quod promisi, ei persolvere Ci., honorem diis V. izkaz(ov)ati čast = opraviti (opravljati) daritev, meliorem animam pro morte Daretis V. raje žrtvovati (bikovo) življenje, kot da bi moral umreti Dáres (Darét), epistulas Ci. odgovoriti na pismo; occ. (u)trpe(va)ti, plántati: poenas C. kazen (pre)trpeti, kaznovan biti, poenas p. amborum V. za oba; z dat.: poenas p. alicui Ci. (od koga), poenas rei p. graves Ci.; toda: poenae alicui ab aliquo persolutae Ci. kazen, dodeljena komu od koga; p. alicui mortem Suet. usmrtiti koga.
-
Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer
1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.
2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.
-
piquet [pikɛ] masculin ošpičen količek; merilni drog; oddelek vojakov v pripravljenosti; piket (igra)
piquet de grève stavkovna straža
piquet d'incendie požarna straža
droit, planté comme un piquet tog kot kol
être de piquet biti v stanju pripravljenosti
mettre un enfant au piquet postaviti otroka v kot (šolska kazen)
-
pīstrīnum -ī, n (pīstor) sprva phalnica, stope, potem mlin, ki so ga morali včasih nam. živine za kazen gnati sužnji: Luc. fr., si communiter pisunt, qua ex parte politori pars est, eam partem in pistrinum politor Ca., in pistrino molere Ter., aliquem in pistrinum tradere Pl. ali dare, dedere Ter. ali submittere Sen. ph. ali conicere Ulp. (Dig.), in pistrinum detrudi Ci., homo pistrino dignus Ter., far in pistrino pinsare ac torerre Varr., in pistrino pinsere farinam Varr., modo unguentariam tabernam modo pistrinum … exercuisse Suet., caballos, qui in pistrinis essent Pomp., pistori operam locare Gell. V teh mlinih so tudi pitali svinje z otrobi: Pl. in pekli kruh, od tod: pistrinum exercere Ap. = biti mlinar in pek, ukvarjati se z mlinarstvom in pekarstvom, mlinariti in pekariti; metaf. (preg.): in eodem pistrino vivere cum aliquo Ci. = biti vprežen v isti jarem s kom.
-
pix, picis, f (prim. gr. πίσσα [iz *πικ-ῐα] smola, lit. pìkis smola; tudi stvnem. pëh in nem. Pech sta izpos. iz lat.) rastlinska, drevesna smola, poseb. raztopljena, tudi têr, katran, zemeljska smola, bitúmen (starejše déget, gen. degta) ali žgana smola: Col., V., Plin., Vulg., Aug. idr., postes inducere pice Pl., cupas taedā ac pice refertas C., p. fervefacta C., cupas sevo, pice, scandulis complere C., pix sulphure et taeda mixta S., pice linere aliquid L. (o)smoliti, aliquid pice ungere, saturare Vitr.; sužnjem so za kazen na kožo kapali vrelo smolo, včasih pa so jih premazali s smolo in nasmoljene zažgali: at pol te, si hic sapiat senex, pix atra agitet apud carnificem tuoque capiti inluceat Pl., verbera carnifices robur pix lammina taedae Lucr.; pl. = smolni kosi, smolne kepe, kepe smole: Idaeasque pices V., ut pices navium solverentur Aug.
-
plank1 [plæŋk] samostalnik
deska, platica, ograjnica, mostnica, ploh
figurativno opora
ameriško, politika program politične stranke
to walk the plank iti z zavezanimi očmi čez palubo, dokler ne zmanjka tal pod nogami (stara mornarska kazen), figurativno iti v gotovo smrt
-
poceni [é] billig, preiswert, wohlfeil
smešno poceni spottbillig
poceni jo odnesti glimpflich davonkommen, mit einem blauen Auge davonkommen, mit dem bloßen Schrecken davonkommen, (ne da bi dobil zasluženo kazen) ungeschoren davonkommen
-
pogójen1 condicional
pogojna kazen condena f condicional
pogojni stavek cláusula f condicional
-
policíjski de (la) police, policier
policijski agent limier moški spol de police, familiarno barbouze ženski spol
policijska akcija opération ženski spol de police, rafle ženski spol
policijski avto (marica) voiture ženski spol cellulaire, familiarno panier moški spol à salade
policijska (hišna) preiskava descente ženski spol de police (ali de justice)
policijska kazen peine ženski spol correctionnelle (ali de simple police)
policijski pes chien moški spol policier
policijsko poizvedovanje recherche ženski spol de police
policijska postaja poste moški spol (ali commissariat moški spol) de police
policijski prestopek délit moški spol correctionnel
policijska uprava police ženski spol
policijska ura couvre-feu moški spol
policijski uradnik employé moški spol de la police, agent moški spol de police
policijska uredba arrêté moški spol (ali règlement moški spol) de police
policijski zapor (ječa) cachot moški spol du poste de police, familiarno violon moški spol, bloc moški spol
napraviti policijsko racijo faire un coup de filet
-
policíjski de policía; policíaco
policijska akcija (komisar, stražarnica, uredba, komisariat) operación f (comisario m, puesto m, ordenanza f, comisaría f) de policía
policijska gorjača (pendrek) porra f
policijski pes perro m policía
policijski konfident confidente m de la policía
policijska država (kazen) Estado m (sanción f) policial
policijski avto coche m de la policía, (»marica«) coche m celular
policijska patrulja patrulla f de policía, (avto) coche m radio-patrulla
policijski revir distrito m de vigilancia
policijsko nadzorstvo vigilancia f policíaca
pod policijskim nadzorstvom bajo vigilancia policíaca
policijska ura (za lokale) hora f de(l) cierre
policijski uradnik agente m de policía, funcionario m del cuerpo de policía
policijski zapor (ječa) cuarto m de arresto
-
poprejšnj|i (-a, -e) vorherig, vorhergehend, vorausgegangen; Vor- (pogovor das Vorgespräch, izdelava die Vorfabrikation, kazen pravo die Vorstrafe, znanje Vorkenntnisse množina, das Vorwissen, šolanje die Vorschulung); Alt- (ozemlje das Altgebiet, kancler der Altkanzler)
-
pòrcija ž (lat. portio)
1. porcija, menažka
2. obrok jedi
3. odmerek, obrok
4. dial. davek: razgovaraju prijatelji o ljetini, o žetvi, o berbi i o -i; dobio je svoju -u dobil je svojo kazen
-
Porcius 3 Pórcij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:
1. M. Porcius Cato Censorius (Maior) Mark Porcij Kato(n) Cenzor(ij) (starejši), rimski državnik, vojskovodja, govornik, literat, znan kot strog cenzor (l. 184 pr. Kr.) in zaščitnik starorimskih šeg: Ci., N. idr.
2. M. Porcius Cato Uticensis (Minor) Mark Porcij Kato(n) Utiški (Utičan) (mlajši), pravnuk Katona starejšega, Cezarjev nasprotnik; po porazu v bitki pri Tapsu je l. 46 je v Utiki naredil samomor: S., Ci. ep., tudi samo Uticensis: Plin.
3. M. Porcius Laeca Mark Porcij Leka, Katilinov sozarotnik: Ci., S.
4. L. Porcius Licinus Lucij Porcij Licin, pretor l. 207, se je udeležil bitke proti Hazdrubalu pri Seni: L.
5. Porcius Licinus Porcij Licin, rimski pesnik okrog l. 100: Gell., isti imenovan tudi samo Porcius: Suet. ali samo Licinus; Ci.
6. Porcia Porcija, sestra Katona mlajšega, žena Domicija Ahenobarba: Ci. ep. — Kot adj. Pórcijev: lex Porcia Porcijev zakon je pod skupnim imenom združeval tri zakone, ki so dovoljevali provokacijo tudi zunaj rimskega obmestja in prepovedovali rimskega državljana za kazen bičati ali obglaviti: S., Ci., L., familia Vell., basilica L. Porcijeva bazilika blizu kurije (zgraditi jo je dal Kato(n) starejši).
-
posamez|en (-na, -no) einzeln, Einzel-, individuell, individual-, Individual-; (sporadičen) vereinzelt; (cvet die Einzelblüte, pogovor das Einzelgespräch, primer das Einzelbeispiel, zvezek das Einzelheft, država der Einzelstaat, kazen die Einzelstrafe, številka die Enzelnummer, stroški množina Einzelkosten množina, znesek der Einzelbetrag, zapažanje die Einzelbeobachtung)
posamezni listi lose Blätter
zbirka posmeznih listov die Loseblattsammlung
-
postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer
postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer
-
postróžiti (-im) perf. inasprire:
postrožiti kazen, kontrolo inasprire la pena, il controllo
-
pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla