Franja

vīlla -ae, f (iz vīesla; prim. vīcus)

1. podeželska pristava, podeželski dvorec, podeželsko (selsko) posestvo, podeželska posest, zaselek, vila, starejše zaselje, (v)ladanje: Ca., Ter., H., Plin., Gell. idr., rustica pristava za kmetijsko rabo, in urbana krasen podeželski dvorec le za zabavo: Varr. ali urbana podeželski dvorec, v katerem biva gospod(ar), rustica pristava, v kateri prebivata vilicus, vinitor idr. sužnji delavci, in fructuaria pristava, kjer hranijo poljske pridelke: Col. idr., Verres hebet plenam domum (hišo v mestu), villas refertas Ci., domus in Palatio, villa in Tusculano Ci., villa magnifica Ci., quia frumenta aut in agris aut in villis sunt Ci., esse villam totius anni (celo leto prijetno bivališče) Sen. ph.; poseb. vīlla publica „mestni dvorec“, javno poslopje na Marsovem polju, v katerem so oblastniki opravljali cenitev imetja rimskih državljanov in vojaške nabore; tam so tudi nudili bivališče poslancem tujih narodov, ker ti niso smeli v mesto: Varr., L., Val. Max., Fl., Aur.; podoben dvorec je nameraval zgraditi tudi Cezar: Ci. ep.

2. = rus: Plin. iun.

3. vas, naselje, starejše selo: villae coloni Ap.

vītālis -e (vīta)

1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).

2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.

3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n

1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.

2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus).

Vitellius 3 Vitélij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. P. Vitellius Publij Vitelij, legat v Germaniji pod Germanikom, s katerim je šel l. 19 po Kr. na Vzhod. Po zatonu svojega učitelja Sejana si je kot njegov soobtoženec prerezal žile: T.

2. L. Vitellius Lucij Vitelij je v času cesarja Tiberija kot cesarski namestnik v Siriji Rimu podredil Parte. Po vrnitvi iz Sirije je v času cesarja Kaligule bil večkrat konzul skupaj s cesarjem. Bil je zaupnik cesarja Klavdija, zelo spreten in prevejan dvorjan ter zelo vdan Mesalini in po njeni smrti Agripini: Suet., T.

3. A. Vitellius Avel Vitelij, rojen l. 15 po Kr., konzul l. 58 po Kr., pozneje upravitelj Afrike in legat v Germaniji, kjer so ga legije l. 69 po Kr. oklicale za cesarja proti Galbi. Po Galbovi smrti se je moral spopasti s proticesarjem Otonom; sicer ga je premagal pri Bedriaku, a je bil sam poražen od Vespazijana; usmrčen je bil l. 69 po Kr. Kot cesar (osmi po vrsti) je bil razvpit zaradi svoje razsipnosti, h kateri je bil nagnjen že v mladosti: T., Suet. Kot adj. Vitellius 3 Vitélijev: via Suet. — Od tod adj. Vitelliānus 3 Vitélijev, vitélijski, vitelijánski: milites, partes T.; subst. Vitelliānī -ōrum, m
a) vitélijevci, vitelijánci, vitélijci = Vitélijevi vojaki: T., Suet.
b) neke (menda po Viteliju imenovane) pisalne deščice (tablice): Mart.

4. L. Vitellius Lucij Vitelij, brat cesarja Vitelija in prav tako razsipnež, še opaznejši kot njegov brat, čeprav precej slabšega značaja. Ko so vespazijanci osvojili Rim, je bil ujet in usmrčen na povelje Antonija Prima: T.

volūtābrum -ī, n (volūtāre) kaluža, mlakuža, kal, mlaka, v kateri se valjajo svinje, starejše kališče, močvara: Arn., Sid. idr., saepe volutabris pulsos silvestribus apros latratu turbabis V., VOLUTABRIS SILVESTRIBUS volutabra loca sunt, in quibus se apri volvunt Serv.

vōtīvus 3 (vōtum)

1. zaobljubljen, obljubljen, posvečen, votíven: Val. Fl. idr., ludi Ci., Plin., legatio Ci. ep. častno poslanstvo za dopolnitev storjene zaobljube, carmina, tura O., voces Tib. zaobljube, iuvenca H., tabula H. zaobljubna podoba (postavljena v kako svetišče v zahvalo za rešitev iz velike nevarnosti), nox Pr. zaobljubna noč (noč, v kateri se človek zaradi storjene zaobljube vzdrži spolnega odnosa), votivus oris habitus T. lasje, ki se nosijo zaradi storjene zaobljube; pesn.: sanguis O. zaobljubljene žrtve; enalaga: votivi cornua (= votiva) cervi O.

2. zaželen, pogodu bivajoč, všečen, dobrodošel: aspectus, hospitium, nuptiae Ap., mors Prud.

vŕv rope; cord

vŕv za perilo clothesline
vŕv za obešanje (kazen) halter; the rope
vŕvi pl okoli ringa šport the ropes
izdelovalec vŕvi ropemaker
lestev iz vŕvi rope ladder
plesalec, -lka na vŕvi rope dancer
tovarna vŕvi rope factory
vlečenje vŕvi (igra) tug-of-war, pl tugs-of-war
vŕv za preskakovanje (otroška igra) skipping-rope
oddeliti, izpreti gledalce z vŕvjo to rope off spectators
hoditi po napeti vŕv nad globokim prepadom to walk (oziroma to be walking) the (oziroma a) tightrope over a very deep precipice
ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil speak not of rope where a man has hanged himself
peljati, voditi na vŕvi to lead by a halter
pritrditi, zvezati z vŕvjo to cord, to rope (up)
preskakovati vŕv, skakati čez vŕv (otroška igra) to skip (a skipping-rope)

vse¹ [è] srednji spol (-ga)

1. alles
to je vse das ist alles
vse v redu alles in Ordnung
vse to das/dies alles
vse mine es geht alles vorüber
vse v vsem (eno k drugemu) alles in allem
kljub vsemu trotz allem
vse ostalo/drugo alles übrige

2. das Ganze

3.
kdo/kaj/kateri vse wer/was alles (komu vse wem alles)

4.
vse najboljše! alles Gute!

wedding [wédiŋ] samostalnik
poroka, ženitovanje, svatovanje, svatba

golden (silver, diamond) wedding zlata (srebrna, diamantna) poroka
penny wedding zgodovina svatba, na kateri gostje dajo denarne prispevke
wedding breakfast poročno kosilo, gostija
wedding ceremony poročna ceremonija
wedding cake poročni kolač
wedding card pismena objava o poroki
wedding day poročni dan
wedding dress poročna obleka
wedding finger prstanec
wedding party svatovanje; na poroko povabljeni gostje
wedding present poročno darilo
wedding ring poročni prstan
wedding tour, wedding trip poročno potovanje
village wedding vaška svatba

welche: welcher, welche, welches interrogativ: kateri, katera, katero; kdo, kaj; Religion: ki; indefinit: kakšen; nekaj (tudi v odgovorih); welcher auch immer katerikoli že

wicked¹ [wíkid]

1. pridevnik (wickedly prislov)
zloben, zèl, brezbožen, pregrešen, pokvarjen, nemoralen; vražji
pogovorno hud (bolečina, rana); škodljiv, nevaren
pogovorno slab, grd
sleng nesramen, nespodoben

the wicked one Biblija zlodej, satan
Wicked Bible leta 1632 tiskana angleška biblija, v kateri manjka beseda "not" v 7. zapovedi
wicked smell smrad
wicked climb težak vzpon
wicked weeds škodljiv plevel

2. samostalnik

the wicked Biblija brezbožneži

yellow dog [jéloudɔg] samostalnik
ameriško, pogovorno manjvredna oseba ali stvar

yellow-dog contract ameriško, sleng pogodba med delodajalcem in delojemalcem, v kateri se slednji obveže, da ne bo pristopil k nobenemu sindikatu

zàklačiti -īm
1. ometati: zid nije bio zaklačen, te se vidi u njemu četvrtasto kamenje
2. zaklačiti ribu z živim apnom zastrupiti vodo, v kateri žive ribe

zeugma¹ -matis, n (tuj. ζεῦγμα) zévgma, gram. (ret.) figura, pri kateri se en predikat nanaša na več subjektov, čeprav se ujema le z enim od njih: Serv., Char. idr.

zgruntati glagol
1. neformalno (ugotoviti) ▸ rájön
Pri sosedih imajo letni kino. Moti me, ker ne morem zgruntati, kateri film gledajo. ▸ A szomszédoknál nyári mozi van. Zavar, hogy nem tudok rájönni, melyik filmet nézik.

2. neformalno (domisliti se) ▸ kifundál, kiötöl, kiagyal
Hvala za predloge, bom že nekaj zgruntala. ▸ Köszönöm a javaslatokat, majd csak kifundálok valamit.

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

zone [zɔn] féminin pas, cona, predel, področje

zone froide et glaciale, tempérée, torride mrzli in ledeni, zmerni, vroči pas
zone polaire, tropicale polarni, tropski pas
zone littorale, frontière primorski, mejni pas
zone démilitarisée demilitarizirana cona
(politique) zone d'influence vplivno področje
zone d'action, d'activité področje delovanja
zone de basse pression področje nizkega pritiska
zone d'occupation okupacijska cona
zone de silence cona, v kateri je prepovedano dajati signale
zone de verdure zeleni pas (mesta)
la zone bleue dans une ville modri pas (del mesta, kjer je parkiranje avtomobilov časovno omejeno)
Zone féminin (nekdanji) trdnjavski pas okoli Pariza, tamkajšnja revna predmestja; siromašno, bedno predmestje

žaga|ti (-m) sägen, hlod: schneiden
figurativno žagati koga an jemandes Stuhl sägen
žagati vejo, na kateri človek sedi am eigenen Ast sägen

žágati (-am) imperf.

1. segare, tagliare:
žagati drevo, drva segare, tagliare l'albero, tagliare la legna

2. pren. (igrati violino, godalo)
žagati violino, na violino segare il violino

3. pejor. muz. strimpellare:
žagati melodijo strimpellare una melodia

4. (oglašati se monotono) stridere, frinire:
kobilice, škržati žagajo le cavallette, le cicale stridono

5. pren. (smrčati) russare, ronfare

6. pog. deporre, destituire, silurare:
žagati direktorja silurare il direttore
žagati komu stolček minacciare la posizione, la carica di qcn.; scalzare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
take žaga, da se ljudje valjajo od smeha le sballa così grosse da far sbellicare dalle risa il pubblico
žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani, darsi la zappa sui piedi

ἀ-κήρυκτος 2 (κηρύττω) 1. od klicarja nenapovedan (πόλεμος), nenaden; πόλεμος ἄσπονδος καὶ ἀκήρυκτος vojna, v kateri se ne sprejme klicar z mirovnimi pogoji; (ἔχθρα) nespraven, neutolažen. 2. ἀκήρυκτος μένει ne da o sebi nobenega glasu. – adv. ἀκηρυκτεί in ἀκηρύκτως brez klicarjevega spremstva, brez glasnika.

ἀκμό-θετον, τό (ἄκμων, τίθημι) klada (na kateri je pritrjeno nakovalo).