Franja

Zadetki iskanja

  • black1 [blæk] pridevnik
    črn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalosten

    black art magija
    black ball črna kroglica (volitve)
    to beat black and blue pošteno naklestiti
    to be in s.o.'s black books biti pri kom slabo zapisan, v nemilosti
    black death kuga
    the devil is not so black as he is painted stvar ni tako huda, kakor je videti
    to have a black dog on one's head biti zelo potrt
    black drops opijeve kapljice
    to get off with a black eye poceni jo odnesti
    to be black in the face biti besen
    as black as ink (ali soot, your hat) črn ko smola
    black friar dominikanec
    black frost suh mraz
    black heart hudobno srce
    the kettle calls the saucepan black sova sinici glavana pravi
    a black letter day nesrečni dan; delavnik
    black look čemeren, preteči pogled
    to get a black mark priti na slab glas
    Black Mary (ali Maria) zeleni Henrik
    Black Monday nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šoli
    the black ox has trodden on his foot potrt, zaskrbljen je
    black peper poper
    the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
    black pudding krvavica
    Black Rod najvišji uradnik Gornjega doma
    black rust botanika pšenična snet
    a black sheep in the family črna ovca v družini
    Black & Tans vzdevek britanskih čet na Irskem
    to swear the black is white prisegati, da je črno belo
    as black as thunder skrajno razdražen, besen
    Black Watch 42. škotski polk
  • blackberry [blǽkberi] samostalnik
    botanika robidnica; črni ribez

    as plentiful as blackberries obilje česa, več ko dovolj
  • blaesus 3 (gr. βλαισός) čebljav, bebljav, jec(lj)av: balbus et blaesus Icti. jecljavec in bebljavec, madidi et blaesi Iuv. (o pijancih). — Kot priimek Blaesus -ī, m Blez: conditor tardae Blaesus cognomine Cyrrhae (= Aristaeus) O.; poseb. ime Junijevega, Pedijevega in Sempronijevega rodu, npr. Iunius Blaesus Junij Blez, legat v Panoniji, ko je ces. Tiberij nastopil vladarstvo: T. Od tod adj. Blaesiānus 3 Blezov, blezovski: facis ipse Blaesianum Mart. po Blezovo, kakor Blez.
  • blagrováti (-újem) imperf.

    1. knjiž. stimare fortunato, felice:
    blagrovali so ženina, da je dobil tako lepo nevesto stimavano fortunato lo sposo per aver trovato una sposa tanto bella

    2. benedire:
    blagroval je trenutek, ko jo je srečal benediva la buona sorte di averla incontrata
  • blanc, blanche [blɑ̃, blɑ̃š] adjectif bel; čist; obledel; nepopisan, neizpolnjen (list); hladen (orožje); brez spanja (noč); neuspešen, prazen (udarec); neviden (črnilo); masculin, féminin belec, belka (oseba bele polti)

    armes féminin pluriel blanches hladno orožje
    bal masculin blanc dekliški ples
    bulletin masculin (de vote) blanc prazna glasovnica
    coupe féminin blanche poseka
    gelée féminin blanche ivje, slana
    mal masculin blanc zanohtnica
    mariage masculin blanc navidezen zakon
    nuit féminin blanche prečuta noč, noč brez spanja
    pain masculin blanc bel kruh
    viande féminin blanche belo meso (perutnine, teletine)
    vin masculin blanc belo vino
    vers masculin pluriel blancs stihi brez rime
    voix féminin blanche brezzvočen, brezglasen glas
    blanc comme neige snežno bel, čist
    devenir blanc comme un linge postati bled ko kreda
    dire tantôt blanc, tantôt noir reči enkrat da, enkrat ne; ugovarjati si, pobijati se
    donner à quelqu'un carte blanche komu pustiti proste roke, dati mu neomejeno polnomočje
    marquer un jour d'un caillou blanc podčrtati dan (v koledarju) z rdečim
    mettre des draps blancs dati sveže rjuhe (za posteljo)
    montrer patte blanche priti z besedo na dan, odkriti svoje karte
  • blapsigonia -ae, acc. -ān, f (gr. βλαψιγονία) blapsigonija, bolezen čebel, ko ne dobe zaroda: Plin.
  • blažen pridevnik
    1. (srečen) ▸ áldott, mámoros
    blažen mir ▸ áldott békesség, áldott béke
    blažen občutek ▸ mámoros érzés
    blažen nasmeh ▸ áldott mosoly
    blažena nevednost ▸ áldott tudatlanság
    blažen izraz na obrazu ▸ áldott kifejezés az arcon
    Lepše je pozimi, ko ni turistov in je vse naokrog blažen mir in tišina. ▸ Szebb télen, amikor nincsenek turisták, és körös-körül áldott békesség és csend honol.
    Na njihovih obrazih je sijal blažen nasmeh. ▸ Áldott mosoly ragyogott az arcukon.
    Morali bi videti blaženi izraz na njegovem obrazu. ▸ Látni kellett volna az áldott kifejezést az arcán.

    2. religija (razglašen za zveličanega) ▸ boldog
    razglasiti za blaženega ▸ boldoggá avatják

    3. religija (blagoslovljen) ▸ áldott
    Dvigal je roke k molitvi ter zanosno govoril o svetih, blaženih božičnih nočeh. ▸ Kezét imára emelte, és lelkesen beszélt a szent, áldott karácsonyi éjszakákról.
    Blažena devica Marija, usmili se! ▸ Áldott Szűz Mária, irgalmazz!
  • bléd pale; medicina pallid; wan; sallow(-faced); (barva) light, pale

    bléd kot zid, ko smrt as white as a sheet, as pale as death, a pale as a ghost; (luna) pale, wan
    ob blédi svetlobi zvezd in the pale (ali faint) light of the stars
    bléda barva watery colour
    bléda lica pale (ali wan) cheeks
    bléde ustnice bloodless (ali colourless) lips
    bléd nasmešek a wan smile, the ghost of a smile
    bléd od strahu pale with fright
    blédo moder pale (ali light) blue
    blédo rdeč pink
    blédo zelen pale ali light green
  • blind1 [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
    slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
    sleng pijan
    botanika brez cveta

    blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
    blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
    blind coal antracit
    anatomija blind gut slepič
    blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
    figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
    to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
    blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
    blind letter pismo brez naslova
    a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
    blind man's holiday somrak
    as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
    to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
    blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
    blind shell slepi naboj
    blind spot mrtva točka
    to strike blind oslepiti
    to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
    there's none so blind ne da si dopovedati
    it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
    blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
    blind side nezavarovana, slaba stran
    blind corner nepregleden ulični vogal
    blind in an eye na eno oko slep
    blind to one's defects zaslepljen
  • blink2 [bliŋk] samostalnik
    blesk, lesketanje; migljanje; trenutek

    in a blink ko bi mignil, v trenutku
    ameriško, sleng on the blink v slabem stanju; v zadnjih izdihljajih
  • bližati se povratni glagol
    1. (o začetku dejavnosti ali pojava) ▸ közeleg, közeledik
    volitve se bližajo ▸ közelednek a választások
    prazniki se bližajo ▸ közelednek az ünnepek
    zima se bliža ▸ közeleg a tél
    rok se bliža ▸ közeleg a határidő
    večer se bliža ▸ közeleg az este
    Bližala se je ura, ko so nehali delati. ▸ Közeledett az óra, amikor abbahagyták a munkát.
    Na ljubljanski veletržnici s sadjem in zelenjavo je opaziti, da se bliža zima. ▸ A ljubljanai zöldség-gyümölcs nagypiacon is észrevehető, hogy közeleg a tél.
    A koledar neizprosno kaže, da se bliža novo leto. ▸ A naptár kérlelhetetlenül mutatja, hogy közeledik az új év.
    Bliža se pust, z njimi pa pustne zabave. ▸ Közeleg a farsang a farsangi mulatságokkal.

    2. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeledik
    bližati se obali ▸ közeledik a part felé
    bližati se domu ▸ közeledik az otthona felé
    bližati se vratom ▸ közeledik az ajtó felé
    bližati se križišču ▸ közeledik a kereszteződéshez
    nevihta se bliža ▸ közeledik a vihar
    vlak se bliža ▸ közeledik a vonat
    Hladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. ▸ A hidegfront északnyugat felől közeledett az Alpok felé.

    3. (o nastopu dela aktivnosti) ▸ közelít, közeledik, közeleg
    bližati se koncu ▸ vége felé közelít, vége felé közeledik
    bližati se vrelišču ▸ forráspont felé közeledik
    bližati se zaključku ▸ befejezés felé közeledik
    bližati se sklepni fazi ▸ végső szakaszhoz közeledik
    bližati se rekordu ▸ megközelíti a rekordot
    slovo se bliža ▸ közeleg a búcsú
    Država se je bližala bankrotu. ▸ Az állam rohamosan közelít a csőd felé.
    Evropska klubska nogometna tekmovanja se bližajo koncu. ▸ Lassan véget érnek az európai klubfocibajnokságok.
    Dolgo vroče poletje se bliža svojemu vrhuncu. ▸ A hosszú, forró nyár lassan eléri a csúcspontját.
    Število udeležencev pa se že bliža številki 150, kar je izreden uspeh. ▸ A résztvevők száma már megközelíti a 150-et, ami rendkívüli siker.
    Bolj ko se je bližal konec tekme, vse boljši so bili mladi Slovenci. ▸ Minél jobban közeledett a meccs a végéhez, annál jobbak játszottak a fiatal szlovénok.

    4. (postajati podoben) ▸ közelebb kerül, közeledik
    Čim bolj se torej umetnost bliža naravi, tem bolj se z njo, ko jo doživljamo, bližamo Bogu. ▸ Minél közelebb kerül a művészet a természethez, a megtapasztalása által annál közelebb kerülünk Istenhez.
    Če so lobiji močnejši od vlade, bi to lahko pomenilo, da se bližamo razmeram korupcije, kakršna je zaživela v Italiji! ▸ Ha a lobbik erősebbek a kormánynál, az azt jelentheti, hogy az olaszországihoz hasonló korrupciós helyzethez közeledünk!
  • bližnji samostalnik
    ponavadi v množini (o osebi) ▸ közelálló, hozzátartozó, szeretett
    Sodelovati morajo vsi, tudi sorodniki, sosedje, vsi bližnji ... ▸ Mindenkit be kell vonni, beleértve a rokonokat, szomszédokat, mindenkit, aki közel áll hozzád ...
    Ko se ne moreš zanesti na svoje bližnje, lahko vedno računaš sam nase. ▸ Amikor nem számíthatsz a hozzád közelállókra, magadra mindig számíthatsz.
    Nobena dieta ni preveč prijazna, tudi ta ne; brez volje, odrekanja in pomoči bližnjih ne bo nič. ▸ Egyetlen diéta sem túl kegyes, még ez sem; akaraterő, áldozatvállalás és a szeretteink segítsége nélkül semmi sem fog történni.
    Včeraj zvečer se je v središču mesta zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so se poklonili tragično preminulim in izrazili sožalje njihovim bližnjim. ▸ Több ezer ember gyűlt össze tegnap este a belvárosban, hogy lerója kegyeletét a tragikusan elhunytak előtt, és kifejezze részvétét a hozzátartozóiknak.
  • bljȕsnuti -nēm
    1. bruhniti: ona vrisne, bljusne krvi na usta i prevali se
    2. ekspr. začeti teči, začeti se cediti: svakom bi bljusnula voda na usta kad je vidi slehernemu bi se začele cediti sline, ko bi jo bil videl
  • bloc [blɔk] masculin blok; klada; kup, sklad; figuré velika količina; celota; politična koalicija; populaire ječa, zapor

    bloc de caisse, à calendrier, à dessin blagajniški, koledarski, risalni blok
    bloc des gauches (politique) združena levica
    bloc de marbre blok, klada marmorja
    bloc erratique eratična skala
    bloc de papier à lettres blok pisalnega papirja
    à bloc popolnoma, temeljito
    en bloc v celem, (vse)vprek, vse skupaj
    gonflé, e à bloc polno napihnjeno (kolo); figuré, familier hraber, smel
    faire bloc tvoriti blok, trdno skupaj držati, združiti se
    fermer les robinets à bloc popolnoma zapreti pipe
    fourrer quelqu'un au bloc vtakniti koga v ječo, v zapor
    travailler à bloc (familier) delati ko konj
  • blue2 [blu:] samostalnik
    modra barva, modrina, sinjina; modrilo
    figurativno morje; nebo; modra tkanina ali obleka
    britanska angleščina član visokošolske športne reprezentance; konservativec
    množina otožnost, potrtost

    a bolt from the blue strela z jasnega
    to have (a fit of) the blues biti zelo potrt
    to give s.o. the blues dolgočasiti koga
    in the blue daleč, nedosegljiv
    out of the blue ko strela z jasnega
    Oxford blue temnomodra barva
    Cambridge blue svetlomodra barva
    the Blues kraljeva konjeniška garda
    the men (ali gentlemen, boys) in blue policaji mornarji, vojaki ameriške federalne vojske
    navy blue temnomodra barva
    Prussian blue berlinsko modra barva
    true blue konservativec
    to fire into the blue na slepo streljati
  • blush1 [blʌš] neprehodni glagol (at, for, with)
    zardevati, sramovati se

    to blush like a rose zardeti ko kuhan rak
    to blush like a blue (ali black) dog biti nesramen
  • bòb1 (bôba) m

    1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
    pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
    pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
    pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
    pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

    2. caccola

    3. bot.
    volčji bob lupino (Lupinus)
  • bóben (-bna) m

    1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
    bobni (v glasbeni skupini) batteria
    tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
    veliki boben grancassa
    vojaški boben tamburo militare
    biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
    pren. priti na boben fallire, andare all'asta
    pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

    2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
    voj. pištola na boben pistola a tamburo
    avt. zavorni boben tamburo del freno
    elektr. kabelski boben tamburo
    teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)
  • bodybuilderski pridevnik
    1. (o športu) ▸ testépítő, body building
    bodybuildersko tekmovanje ▸ testépítő-verseny, body building-verseny

    2. (mišičast) ▸ testépítő, body buildinges
    In odkod njegov bodybuilderski stas, ko pa je za delo poprijel prvič v življenju? ▸ Mitől ilyen body buildinges az alkata, ha életében először állt munkába?
  • bœuf, pluriel bœufs [bœf, bö] masculin vol; govedo; govedina, goveje meso; figuré, familier silak, močan človek; adjectif, populaire silen, velik in presenetljiv

    du bœuf goveje meso, govedina
    filet masculin, langue féminin de bœuf goveji filé, jezik
    sauté masculin de bœuf goveji ragu
    bœuf de boucherie, de labour pitani vol za zakol, vprežni vol
    bœuf bouilli kuhana govedina
    bœuf (à la) mode s korenjem itd garnirana goveja dušena pečenka
    bœuf rôti goveja pečenka, pražena govedina
    bœuf sauvage bizon
    succès masculin bœuf (populaire) velikanski uspeh
    avoir un bœuf sur la langue (morati) molčati (potem ko so nas podkupili z denarjem)
    mettre des bœufs à l'engrais pitati vole
    parquer des bœufs à l'étable namestiti vole v hlev
    être fort comme un bœuf biti močan ko vol
    mettre la charrue avant, devant les bœufs začeti tam, kjer bi morali nehati
    souffler comme un bœuf biti čisto ob sapo
    travailler comme un bœuf delati ko konj