Franja

Zadetki iskanja

  • тумбочка f obcestni kamen; majhen podstavek; nočna omarica
  • яхонт m (zast.) dragi kamen;
    красный я. rubin;
    синий я. safir;
    зелёный я. smaragd;
    жёлтый я. hiacint
  • achoppement [ašɔpmɑ̃] féminin spotika, ovira, težava

    pierre féminin d'achoppement kamen spotike
    cette question est la pierre d'achoppement des négociations to vprašanje ovira pogajanja
  • acid1 [ǽsid] samostalnik
    kemija kislina

    figurativno the acid test preizkusni kamen, huda preizkušnja
  • against1 [əgéinst] predlog
    proti, zoper; ob; za

    against a rainy day, against a day of want za hude čase
    domačno to be up against it biti v stiski
    it goes against the grain (ali collar) ni pogodu
    against payment proti plačilu
    against his return dokler se ne vrne
    to run against naleteti na koga ali kaj
    against time s polno paro
    to stumble (ali knock) against a stone spotakniti se ob kamen
    to struggle against boriti se proti
  • airain [ɛrɛ̃] masculin, vieilli bron; figuré trdota, trdost, trajnost

    d'airain iz brona, bronast, trden, trajen
    avoir un cœur d'airain imeti srce ko kamen
    avoir un front d'airain nesramen ali neomajen biti
  • amoladero

    (piedra) amoladera brus, brusni kamen, osla
  • Anaxaretē -ēs, f (Ἀναξαρέτη „Vladarica čednosti“) Anaksareta, krepostna ciprska deklica, ki je bila zaradi svoje neobčutljivosti za ljubezen spremenjena v kamen: O.
  • angolare2

    A) agg. koten, ogeln:
    pietra angolare ogelnik, temeljni kamen (tudi pren.);
    velocità angolare fiz. kotna hitrost

    B) m kotnik, kotno jeklo
  • angulaire [ɑ̃gülɛr] adjectif ki tvori kot, koten

    pierre féminin angulaire ogelni kamen, figuré osnova, temelj
    dent féminin angulaire podočnik
  • angular oglat

    piedra angular vogelni kamen
  • angulāris -e (angulus) oglat: lapis Ca., Eccl. kvadraten kamen, columnae Vitr., pilae Vitr. ogelniki, figura, linea Boet.; adv. angulāriter v kotu (oglu): Boet.; subst. angulāria -ium, n kotnik, kotomer: Vulg.
  • Anstoß, der, (-es, Anstöße)

    1. udarec, impulz, sunek, Sport začetni udarec

    2. (Anregung) vzpodbuda, impulz

    3. (Ärgernis) spotika, zgražanje; Anstoß nehmen (an) zgražati se (nad); Stein des Anstoßes kamen spotike
  • antipathēs1 -is, f (gr. ἀντιπαϑής) antipat, črn kamen proti čaranju in živčni slabosti, menda črna korala (Gorgonia antipathes, Linn.), po drugih črn, trd gumi: Plin.
  • apnenec samostalnik
    1. (kamnina) ▸ mészkő
    raztapljanje apnenca ▸ mészkő oldódása
    Zaradi raztapljanja apnenca so nastali kraški pojavi. ▸ A mészkő feloldódása karsztjelenségek kialakulásához vezetett.
    raztopljeni apnenec ▸ oldott mészkő
    prepustni apnenec ▸ porózus mészkő
    vsebnost apnenca ▸ mészkőtartalom
    Tla z zadostno vsebnostjo apnenca so bolje zavarovana pred erozijo. ▸ Az elegendő mésztartalmú talajok jobban védettek az erózióval szemben.
    žganje apnenca ▸ mészkőégetés
    rudnik apnenca ▸ mészkőbánya
    kamnolom apnenca ▸ mészkőfejtő
    kredni apnenec ▸ kréta mészkő
    triasni apnenec ▸ triász mészkő
    jurski apnenec ▸ jura mészkő
    zgornjetriasni apnenec ▸ koratriász mészkő
    Povezane iztočnice: dachsteinski apnenec, ploščasti apnenec, numulitni apnenec, rudistni apnenec

    2. neformalno (vodni kamen) ▸ vízkő
    odstranjevanje apnenca ▸ vízkőoldás
    Grelci so pri sodobnih grelnikih običajno prekriti z ravnim dnom, kar poenostavlja čiščenje aparata in odstranjevanje apnenca, ki se izloča med segrevanjem vode. ▸ A modern vízmelegítők alja általában lapos, ami megkönnyíti a készülék tisztítását és a víz melegítésekor kicsapódó vízkő eltávolítását.
    Ali se apnenec pogosto nabira na vašem pomivalnem koritu? ▸ Gyakran képződik vízkő a mosogatóján?
  • argyrodamās -antis, m (gr.ἀργυροδάμας) argirodamant, demantu podoben srebrnast kamen: Plin.
  • asteroiden pridevnik
    1. (o asteroidu) ▸ aszteroida
    asteroidni obroč ▸ aszteroidagyűrű
    asteroidno bombardiranjekontrastivno zanimivo folyamatos aszteroidabecsapodás
    To je drugi najstarejši znani asteroidni udar, in eden najsilnejših. ▸ Ez a második legkorábbi ismert aszteroida-becsapódás, és az egyik legsúlyosabb.
    Planeti so nastali pred 4,6 milijarde let in so v zgodnjem obdobju preživljali močno asteroidno bombardiranje. ▸ A bolygók 4,6 milliárd évvel ezelőtt keletkeztek, és korai életszakaszukban folyamatosan erős aszterobecsapódások érték őket.
    Ti meteoriti so navadno asteroidnega in ne kometnega izvora. ▸ Ezek a meteoritok általában aszteroidális, nem pedig üstökös eredetűek.
    Na srečo, Zemlje bližajoči vesoljski kamen ne bo zadel, bo pa NASA izkoristila to priložnost za preskušanje sposobnosti reševanja asteroidne nevarnosti. ▸ Szerencsére a Földet nem fogja eltalálni egy közelgő űrszikla, de a NASA kihasználja ezt a lehetőséget, hogy tesztelje az aszteroidaveszély kezelésének képességét.
    Približno 1 % vseh znanih asteroidov iz asteroidnega pasu pripada tej družini. ▸ Az aszteroidaövben található összes ismert aszteroida mintegy 1%-a tartozik ebbe a családba.

    2. (o raziskovanju) ▸ aszteroida
    asteroidna sonda ▸ aszteroida-szonda
    asteroidna misija ▸ aszteroida-misszió
    Trenutno sta aktivni še dve asteroidni misiji. ▸ Jelenleg még két aszteroida-misszió aktív.
  • Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

    I. adj.

    1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
    a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
    b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

    2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

    3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

    4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

    — II. subst.

    1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
    a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
    b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

    2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

    3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

    4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

    5. patronim
    a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
    b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
    c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
    č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.
  • auspicale agg. knjižno srečen:
    pietra auspicale temeljni kamen
  • avventare

    A) v. tr. (pres. avvēnto)

    1. zagnati, zalučati, vreči:
    avventare una pietra vreči kamen
    mi avventò un'occhiata furibonda pren. ošinil me je z besnim pogledom

    2. ziniti, izreči tjavdan:
    avventare giudizi senza fondamento tjavdan izrekati neosnovane sodbe, mnenja

    B) ➞ avventarsi v. rifl. (pres. mi avvēnto) planiti, zagnati se:
    il cane gli si avventò contro pes se je zagnal proti njemu, je planil nanj
    avventarsi nella mischia planiti v metež