Franja

siete sedem

siete m sedmica; fam razporek, pretrg (v obleki); Arg sedalo, zadnjica
el siete de Marzo 7. marec
hacerse un siete en el pantalón hlače si raztrgati
comer por siete (pop) pohlepno jesti

síla force ženski spol , puissance ženski spol , violence ženski spol , contrainte ženski spol ; (potreba, nuja, stiska) nécessité ženski spol , besoin moški spol , indigence ženski spol , détresse ženski spol , danger moški spol ; (nešteto) quantité ženski spol , infinité ženski spol, familiarno légion ženski spol

po sili par force, par nécessité
s silo par (la) force, par la (ali avec) violence
v sili au besoin, en cas de besoin, de nécessité, d'urgence, s'il le faut, si besoin est
z vso silo de toutes ses forces, à toute force, à tout prix
za silo à peu prés, approximativement, tant bien que mal
bojne, oborožene sile forces ženski spol množine (armées), armée ženski spol
centrifugalna, sredobežna (centripetalna, sredotežna) force centrifuge (centripéte)
dejanska, efektivna sila puissance effective (ali utile)
gonilna sila force motrice
konjska sila (tehnika) cheval-vapeur (C.V.)
letalske bojne sile force(s) aérienne(s), armée de l'air
mladostna sila vigueur ženski spol de la jeunesse
naravna sila force de la nature, force naturelle
obrambne sile pouvoir défensif, capacité défensive
pomorska sila puissance navale (ali maritime), forces navales, flotte ženski spol, marine ženski spol
sila pritiska force de pression
udarna sila puissance de choc (ali vojaško de combat), fizika intensité ženski spol de choc
ustvarjalna puissance (ali force, énergie ženski spol, activité ženski spol) créatrice
(delovna) sila capacité ženski spol (ali puissance) de travail, forces
vlečna sila force (ali effort moški spol) de traction
vodna sila énergie (ali force) hydraulique
življenjska sila force vitale, vigueur ženski spol, vitalité ženski spol
sila ljudi une grande foule, force gens, familiarno un tas de gens
sila vroče je il fait excessivement chaud
ni sile rien ne presse
ni mu sile il n'est pas mal
to je od sile c'en est trop
po sili jesti manger sans appétit, manger du bout des dents
silo delati komu faire violence à quelqu'un, (ženski) violenter quelqu'un
uporabiti silo employer la force, user de violence, user de contrainte envers quelqu'un
vse sile napeti déployer toutes ses forces, faire tous ses efforts, faire tout ce que l'on peut, mettre tout en œuvre, remuer ciel et terre
sila kola lomi nécessité n'a pas de loi, nécessité fait loi

síla (moč) fuerza f ; potencia f ; poder m ; violencia f vehemencia f ; (potreba, nuja, stiska) necesidad f

po sili por fuerza
po sili jesti comer sin apetito
s silo por fuerza, a la fuerza
z oboroženo silo a fuerza de armas
z vso silo, siloma con toda la fuerza, a viva fuerza, fuerza a fuerza
centralne sile (pol) potencias f pl centrales
efektivna sila fuerza efectiva (ali útil)
gonilna sila fuerza motriz
konjska sila (teh) caballo m de vapor (krajšava: CV)
motor s sto konjskimi silami motor m de cien caballos
konjska, živalska sila fuerza de sangre, fuerza animal
z muko in silo con grandes esfuerzos, penosamente, a duras penas
oborožene sile fuerzas f pl armadas
mladostna sila fuerza (ali vigor m) de la juventud
privlačna sila fuerza atractiva
naravne sile fuerzas naturales
surova sila fuerza bruta
s surovo silo a viva fuerza, por la fuerza bruta
prebojna sila fuerza de percusión
sredobežna (sredotežna) sila fuerza centrífuga (centrípeta)
težnostna sila gravitación f
ustvarjalna sila fuerza creadora
višja sila fuerza mayor
vojne sile fuerzas f pl
pomorske sile fuerzas navales
zračne sile fuerzas aéreas
vodna sila fuerza hidráulica, fig hulla f blanca
udarne sile (čete) fuerzas f pl de choque
vzgonska sila (letalstvo) fuerza ascensional
življenjska sila fuerza vital, vitalidad f
parna (vlečna) sila fuerza de vapor (de tracción)
to je pa že od sile! ¡esto es el colmo!
sila (veliko) ljudi un montón de gente
silo delati hacer violencia a, violentar
vse sile napeti za poner todo su empeño en, hacer todo lo posible por, fig mover cielo y tierra
s silo gre vse a la fuerza ahorcan
sila napravi človeka iznajdljivega la necesidad hace maestro
iz sile napraviti vrlino hacer de (la) necesidad virtud, sacar fuerzas de flaqueza
ukloniti se sili ceder a la fuerza
uporabiti silo usar de fuerza
zbrati vse sile (moči) cobrar fuerzas
sila kola lomi la necesidad no conoce leyes, la necesidad carece de ley, vientre ayuno no oye a ninguno (ali no tiene orejas)

sir samostalnik
(mlečni izdelek) ▸ sajt Sir narežemo na čim tanjše rezine ali kocke in ponudimo na posebnem krožniku. ▸ A sajtot minél vékonyabb szeletekre vagy kockákra vágjuk, és külön tányéron szolgáljuk fel.
Povezane iztočnice: ovčji sir, nemastni sir, polnomastni sir, ocvrti sir, poltrdi sir, mehki sir, mastni sir, trdi sir, kozji sir, mladi sir, beli sir, topljeni sir, ementalski sir, kravji sir, dimljeni sir, feta sir, sveži sir, kremni sir, sir za žar, bovški sir, paški sir, tolminski sir, nanoški sir, bohinjski sir, ribani sir, načo sir, nacho sir, slani sir

sladoled samostalnik
(sladica) ▸ fagylalt, jégkrém

slást delight; deliciousness

slást oblasti the sweets of power
ta jed mi gre v slást I relish this dish, I like (the taste of) this dish very much
jesti z veliko slástjo to eat with a great appetite
okusiti slást uspeha to taste the sweets of success

slást envie ženski spol de, goût moški spol de quelque chose, appétit moški spol , agrément moški spol , plaisir moški spol , jouissance ženski spol , délectation ženski spol , délices ženski spol množine

to mi gre v slast c'est de mon goût, cela me plaît
s slastjo jesti manger de bon appétit (ali de bon cœur), se régaler

slást (-í) f

1. appetito:
jesti s slastjo mangiare con appetito
iti v slast piacere

2. ekst. desiderio, brama

3. pren. delizia, piacere:
slasti življenja i piaceri, le delizie della vita

sliva samostalnik
1. (plod) ▸ szilvaSopomenke: cibora
Povezane iztočnice: suhe slive

2. Prunus domestica (drevo) ▸ szilva, szilvafaSopomenke: cibora

3. (o barvi) ▸ szilva

soplar v-, iz-pihati; vdihniti; figurativno izmakniti, suniti; prigovarjati k; ovaditi; pihati, sopsti, težko dihati

le sopló la novia nevesto mu je odvzel
soplar (de firme) biti dober pivec
quitar soplando odpihniti
soplarse veliko piti ali jesti; napihniti se
soplarse las manos v roke pihati (v mrazu); biti prevaran v svojem naklepu; kratko potegniti

sorbeō -ēre, -uī (—) (iz *sr̥bei̯ō, indoev. baza *ser-bh- srebati; prim. gr. ῥοφέω, ῥυφέω, ῥυφαίνω srebati, srkati = lit. srēbiù, surbiù = let. surbju srkati, srebati, let. strebju srkati, jesti z žlico, sl. srebati, srebanje, nem. schlürfen, hr. srȅbati, češko vstrōebat)

1. srebniti (srebati), izsrebati, posrebati, (po)srkniti, (po)srkati (posrkavati), izsrkati (izsrkavati): ius vitulinum Cels., medullas Lucan., margaritas aceto liquefactas Suet.; preg.: simul flare sorbereque haud facile Pl. pihati in srebati = iz sebe in v sebe dihati, izdihniti in vdihniti.

2. metaf. (večinoma o stvareh) nasploh kaj (po)srebati, (po)goltniti, (po)goltati, požreti (požirati), vpi(ja)ti, popi(ja)ti, vsrkati (vsrkavati), vsrkniti (vsrkovati): Sen. tr., Mart. idr., Charybdis … naufragia sorbens S. fr., Charybdis … sorbet in abruptum fluctūs V., Charybdis nunc sorbere fretum, nunc reddere (sc. dicitur) O., puppis sorbet mare Val. Fl., quae (sc. flumina) … partim sorbentur ab ipsa (sc. terra) O., ostendens, quae sorbuit (sc. terra) Plin., exiguum est, quod terra sorbeat Sen. ph., sorbebat rotas maligna tellus Stat., campi sorbentes Latium (= rimsko kri) Sil., sorbent avidae praecordia flammae O. použivajo, sorbere aëra Iuv., illa quoque in corpus pariter sorbere necessest Lucr., altus equorum (sc. cruor) … sorbet vestigia turmae Sil. pokriva, minus sorbet politurā charta Plin. pije, vpija, popivna, genera rubricae maxime sorbentur tectoriis Plin. se vpijajo v …

3. Klas. le pren. pogoltniti (pogoltati), požreti (požirati), (pre)trpeti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quid eum non sorbere animo censetis? Ci., ut ista odia non sorbeam solum, sed etiam concoquam Ci. ep. — Soobl. sorbō -ĕre: Ap., Prisc., Prob.; pf. sorpsī: Val. Max., Char., Prisc., Prob.; sup. sorbitum in sorptum navaja sicer Prisc., a teh oblik ne izpričuje s primeri.

Spatz, der, (-en/-es, -en) Tierkunde vrabec; figurativ pišek; (Penis) tič; essen wie ein Spatz jesti kot ptiček; die Spatzen pfeifen es von allen Dächern to že vrabci čivkajo; besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach boljši vrabec v roki kot golob na strehi

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

stōmaco m (pl. -chi, -ci)

1. anat. želodec:
stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
stomaco forte močen želodec
avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
dare di stomaco bruhati
fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti

2. pren. pog. pogum, korajža:
a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti

sub-rēpō (sur-rēpō) -ere -rēpsī (sub in rēpere) spodaj, pod čim, (ob) čem lesti (laziti), (z)lesti pod kaj, (skrivaj) (pri)lesti, (pri)plaziti se, prikrasti se k čemu, v kaj: sub tabulas subrepserat Ci., urbis moenia subrepere H. ob mestnem zidovju zlesti navzgor (= prilesti v mesto), clathris Col., fecit … Apollinem subrepenti lacertae … insidiantem Plin.; metaf.: Cat., Cl. idr., somnus in oculos subrepit O., subrepet aetas iners Tib., pectora subrepit terror Sil., tacitus subrepsit fratribus horror Stat., insinuatio surrepat animis Q., vide, quam non subrepam tibi Sen. ph., huic … oblivionem cibi subrepere aiunt Plin. da pozabi jesti, mediis subrepit vinea muris Lucan.

Opomba: Sinkop. pf. subrepsti = subrepsisti: Cat.

sufficiency [səfíšənsi] samostalnik
zadostnost, zadostna količina (množina), dovoljnost, zadostna sredstva (za življenje); sposobnost (for za)
zastarelo domišljavost, samovšečnost

a sufficiency of money dovolj denarja, zadostna denarna sredstva
to eat a sufficiency zadosti, dovolj jesti
to have a sufficiency of imeti zadosti, dovolj (česa)
to make a sufficiency of priti na kraj z

Suisse, Suissesse [swis, swisɛs] masculin, féminin Švicar, -rka (bolj rabljeno: une dame suisse)

boire, manger en suisse piti, jesti sam, ne da bi povabili prijatelje ((vieilli) faire Suisse)

sup²

1. samostalnik
zalogaj, polna usta; požirek, srkljaj

a sup at the bottle požirek iz steklenice
a bite and a sup nekaj za jesti in za piti
neither bite (ali bit) nor sup ne jedače ne pijače

2. prehodni glagol & neprehodni glagol (tudi sup off, sup out)
zaužiti nekaj hrane in pijače; pogoltniti, požirati, srebati, srkati; prigrizniti
figurativno (temeljito) okusiti, doživeti

to sup sorrow imeti skrbi, obžalovati, kesati se
he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi

suprimir potlačiti, zatreti; odpraviti, odstraniti, ukiniti, prepovedati (izdajo knjige); preiti, zamolčati; izbrisati; izpustiti

suprimir la carne ne (več) jesti mesa
suprimir un impuesto odpraviti davek
suprimido por la censura konfisciran (po cenzuri)

sustenance [sʌ́stinəns] samostalnik
vzdrževanje, preživljanje, oskrbovanje; sredstva za življenje, hrana; hranilna vrednost, hranilnost
figurativno podpora, opora, zaslomba, pomoč

sustenance for body (mind) telesna (dušna) hrana
to be in want even of sustenance (celó) še jesti dovolj ne imeti
there is more sustenance in peas than in potatoes grah je bolj hranilen kot krompir
to live a week without sustenance živeti teden dni brez hrane