Franja

odtájati (-am) | odtajeváti (-újem)

A) perf., imperf. sgelare, sciogliere:
pijača mu je odtajala jezik gli si sciolse la lingua a furia di bere
odtajati led sbrinare

B) odtájati se (-am se) | odtajeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. sgelarsi

odvézati to unbind, to untie; to undo; to unlace, to unstring, to unloose (ali to unloosen), to unfasten; to release; to absolve (od from)

čevelj se ti je odvezal your shoe has come undone
odvézati koga njegove prisege to release someone from his oath
vino mu je odvezalo jezik his tongue was loosened by drink

okcitansk|i (-a, -o) okzitanisch
okcitanski jezik das Okzitanisch

okús goût moški spol (tudi figurativno) ; (prijeten) saveur ženski spol

dober okus bon goût
slab okus mauvais goût
slabega okusa, brez okusa (kičast) de mauvais goût
brez okusa sans goût (ali saveur), fade, insipide
pomanjkanje okusa manque moški spol (ali absence ženski spol) de goût
po vašem okusu à (ali de) votre goût
z okusom avec goût
vsak po svojem okusu chacun (à) son goût, tous les goûts sont dans la nature, il en faut pour tous les goûts
vsak ima svoj okus des goûts et des couleurs on ne discute pas
to ni po mojem okusu ce(la) n'est pas de mon goût
to je stvar okusa c'est une affaire de goût
organ za okus organe moški spol du goût (ali gustatif)
krema ima slab okus la créme a un goût
biti grenkega okusa avoir un goût amer
biti brez okusa n'avoir pas de goût, manquer de goût
biti oblečen z okusom être habillé avec goût, être élégamment vêtu
z okusom oblečen élégant
imeti okus (figurativno) avoir du goût
imeti okus po nečem avoir un goût de quelque chose
imeti okus po prismojenem avoir un goût de brûlé
izbira je sivar okusa le choix est une affaire de goût
izgubiti okus za kaj perdre le goût de quelque chose
priti na okus pri kaki stvari prendre goût à quelque chose
privesti koga na okus za kaj mettre quelqu'un en goût
soditi po svojem okusu juger selon (ali d'après) son goût
jezik je organ okusa la langue est l'organe du goût
ostrega okusa de goût piquant
grenak, kisel, pikanten, sladek, slan, trpek okus saveur amère, acide, piquante, douce, salée, âcre

okúšanje gustation ženski spol , épreuve ženski spol

jezik je organ okuševanja la langue est l'organe de la gustation
okušanje življenja épreuve de la vie

opeč|i si [ê] (-em si) kaj sich (etwas) verbrennen
opeči si jezik sich die Zunge verbrennen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
figurativno opeči si prste pri čem: sich (bei etwas) die Finger verbrennen

oponašan pridevnik
1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánzott, mímelt, imitált
Vedenje in jezik igralcev in pop pevk sta lahko zlahka oponašana. ▸ A színészek és a popénekesnők viselkedése és nyelvhasználata könnyedén utánozható.

2. (o prevzemanju vzorca) ▸ utánzott
Preprostost, s katero so modeli poslovanja lahko kopirani ter oponašani preko interneta, še poveča pritisk inoviranja in zmanjša dolgoročno konkurenčno prednost. ▸ Az, hogy az üzleti modellek könnyen másolhatók és utánozhatók az interneten, növeli az innovációs nyomást és csökkenti a hosszú távú versenyelőnyt.

original moški spol (-a …) das Original (tudi figurativno), (izvirnik) die Urschrift, Erstschrift; matematika (praslika) das Urbild
original zastavnice der Originalpfandschein
besedilo originala der Originaltext
jezik originala die Originalsprache
enak originalu originalgleich
zvest originalu originalgetreu

óskijski (-a -o) adj. osco:
lingv. oskijski jezik osco

osmánski (-a -o) adj. osmanico; turco:
lingv. osmanski jezik osmanli

ost|er [ó] (-ra, -ro) scharf, kot britev: messerscharf; (precizen) fein, pri razlikovanju: haarscharf; svetloba: grell; (negladek) [rauh] rau; odgovor ipd.: scharf, geharnischt; padec: schroff; konica: spitz, spitzig, spitz zulaufend; zima, mraz: streng, bitter; klima: [rauh] rau; pogajalec ipd.: hart, knallhart; dim: beißend
oster jezik eine spitze Zunge
oster ovinek der Knick, na cesti: die Spitzkehre
oster pogled scharfe Augen, der Falkenblick
oster sluh scharfes Gehör
ostra barva die Schockfarbe
ostra krtača die Kratzbürste
ostra senca der Schlagschatten
ostra slika ein scharfes Bild
biti ostrega vonja stechend riechen
pokazati v ostri luči figurativno scharf beleuchten
z ostrim … scharf-, spitz-
(pogledom scharfsichtig, jezikom scharfzüngig, spitzzüngig, robom scharfkantig)
ostro omejen snop, žarek: scharf gebündelt, od česa drugega: scharf abgesetzt von
streljati z ostro municijo scharf schießen (tudi figurativno)

óster (orodje) sharp, cutting, edged, keen; (koničast) pointed, peaked; (strog) strict, rigid, austere, severe; (bolečina) acute, intense, smart, severe, keen; (glas) sharp, biting, piercing, rigorous, severe; (jezik) sharp; (beseda) poignant, acrimonious; (pogled) penetrating; (poteze v obrazu) cleancut; (zrak) bracing; (kazen) severe; (veter) biting, keen; (popran) hot, piquant, peppery; (vonj ali okus) acrid

óstra konkurenca keen competition
óstri kót an acute angle
óster kis strong vinegar
óster kot meč sharp as a sword
óster mraz sharp frost
óster naboj ball cartridge
óstri ukrepi stern (ali rigorous) measures pl
ona ima zelo óster jezik she has a very sharp tongue
óster ovinek (zavoj) a sharp curve

óster (rezilo) tranchant, coupant, acéré, aiguisé, affilé ; (konica) aigu, pointu, acéré; perçant, mordant, pénétrant, aigre ; (zrak) vif, piquant; brusque, rude, raide, dur, violent; sévère, rigoureux ; (okus) fin ; (um) très fin, subtil, pénétrant

ostre besede mots moški spol množine vifs, paroles ženski spol množine dures (ali aigres, mordantes)
ostra bolečina douleur ženski spol vive (ali cuisante, aiguê)
oster gib mouvement moški spol brusque
oster glas voix ženski spol perçante
oster jezik langue ženski spol acérée (ali bien affilée)
ostra kazen punition ženski spol rigoureuse (ali sévère, lourde)
oster kis vinaigre moški spol fort
ostra konica čevljev bout moški spol pointu des chaussures
oster kot (geometrija) angle moški spol aigu
ostra kritika critique ženski spol violente
oster mraz froid moški spol perçant (ali mordant, pénétrant, vif, rude, sévère, rigoureux)
oster naboj cartouche ženski spol à balle (ali à plomb, de tir réel)
ostre oči yeux moški spol množine perçants
oster okus goût moški spol âcre
oster ovinek virage moški spol serré (ali brusque)
ostro podnebje climat moški spol rude (ali rigoureux)
ostre poteze (obrisi) traits moški spol množine prononcés (ali fortement accusés, accentués)
oster prepir vive altercation ženski spol
oster sluh oreille ženski spol (ali ouîe ženski spol) fine
ostro streljanje tir moški spol à balles
ostra svetloba lumière ženski spol vive
oster ukor blame moški spol sévère
oster veter vent
rn cinglant (ali perçant, piquant, âpre, violent)
oster vonj forte odeur ženski spol
ostra zima hiver moški spol rigourcux (ali rude)
ostro koga gledati regarder quelqu'un fixement (ali sévérement, d'un œil sévère)
ostro koga kritizirati adresser de sévères critiques à quelqu'un
odvrniti z ostrim tonom répliquer d'un ton âcre

óster agudo; cortante; afilado ; (strog) severo, riguroso ; (trpek) acre, agrio ; (okus, vonj) acre ; (jed) picante ; (veter) ; cortante, recio ; (ovinek) cerrado ; (rob) vivo ; (mraz) penetrante ; (kis) fuerte ; (kritik) mordaz, cáustico ; (svinčnik, nož) afilado

oster jezik lengua f mordaz
oster naboj cartucho m con bala
ostro nasprotje fuerte contraste m
ostro nadzorstvo vigilancia f estrecha
ostre poteze (obrisi) rasgos m pl (contornos m pl) muy acentuados
oster sluh oído m fino
ostro streljanje tiro m con bala
ostro prijeti koga ser muy severo con alg
ostro nadzirati vigilar estrechamente (ali de cerca)
ostro streljati tirar con bala
ostro se izraziti proti expresarse en términos muy duros contra

ošpíčen (-a -o) adj. aguzzo, appuntito:
imeti ošpičen jezik avere la lingua velenosa, pungente, tagliente

otrésati (-am) | otrésti (otrésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, sbattere; abbacchiare

2. pog.
otresati jezik criticare, protestare, fare commenti, spettegolare, ciarlare

B) otrésati se (-am se) | otrésti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. sbarazzarsi, liberarsi; scuotere; scrollarsi:
otresti se vsiljivca sbarazzarsi dello scocciatore
pren. otresti se jarma scuotere il giogo
otresti se jeze svelenirsi
pren. otresti se pobitosti scrollarsi

2. rifiutare, ricusare

pascal samostalnik
1. fizika (enota za tlak) ▸ pascal
Sopomenke: Pa, paskal

2. računalništvo (programski jezik) ▸ Pascal
Delphi je seveda veliko več kot orodje za programiranje v pascalu. ▸ A Delphi természetesen sokkal több, mint egy Pascal programozási eszköz.
Sopomenke: paskal

pásji (-a -e) adj.

1. canino; di cane, di cani:
pasja zvestoba fedeltà canina
pasja razstava mostra di cani
pasja vprega tiro di cani
pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
pasje leglo cucciolata

2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
pasji sin figlio d'un cane

3. pren. cane, da cani:
pasji svet mondo cane
pasje vreme tempaccio, tempo da cani
pasje življenje vita da cani
pasji mraz freddo cane
pasja vročina canicola, caldo tremendo
pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

4. pren.
pasja figa nonnulla, inezia
(v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
(v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
profesor je ves pasji il professore è severissimo
imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
pog. pasja radost salsicciotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
pasja znamka piastrina
bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)

paskal samostalnik
1. fizika (enota za tlak) ▸ pascal
Enota paskal se imenuje v čast francoskemu matematiku, filozofu in fiziku Blaisu Pascalu. ▸ A pascal mértékegységet a francia matematikus, filozófus és fizikus, Blaise Pascal tiszteletére nevezték el.
Sopomenke: Pa, pascal

2. računalništvo (programski jezik) ▸ Pascal
Sopomenke: pascal

pazíti (-im)

A) imperf.

1. stare attento a, badare a, fare attenzione a, aver cura di, stare a guardia di:
pes pazi na dom il cane sta a guardia della casa
pazi, da ne padeš attento a non cadere
paziti na knjige aver cura dei libri

2. sorvegliare, vigilare:
otroci gredo v šolo, najmlajšega pa pazi babica i bambini vanno a scuola, mentre la nonna sorveglia il più piccolo, bada al più piccolo
pazi na svoj jezik acqua in bocca!, frena la lingua!, tieni la lingua a posto!, controllati!

B) pazíti se (-im se) imperf. refl.

1. guardarsi di, tenersi lontano da

2. (v medmetni rabi) (stare) attento:
fant, pazi se! giovanotto, attento!; bada veh!