Franja

answer² [á:nsə ameriško ǽnsə]

1. prehodni glagol (to)
odgovoriti, odgovarjati; ustrezati, uslišati, izpolniti (prošnjo); rešiti (vprašanje)

2. neprehodni glagol
odgovoriti; posrečiti se; jamčiti, biti odgovoren; biti pokoren

to answer the bell (ali door, door bell) iti odpret vrata
to answer a bill of exchange izplačati menico
to answer a call odgovoriti po telefonu, odzvati se klicu
to answer a debt poravnati dolg
it doesn't answer ni vredno
to answer s.o.'s expectations izpolniti pričakovanja koga
to answer in law odzvati se vabilu sodišča
money answers all things denar vse zmore
to answer to the name slišati na ime
to answer a prayer uslišati molitev
to answer the purpose ustrezati namenu
to answer a question odgovoriti na vprašanje
to answer a riddle rešiti uganko
to answer a summons odzvati se vabilu
to answer back ostro zavrniti
to answer up hitro odgovoriti

Antandros (Antandrus) -ī, f (Ἄντανδρος) Antander,

1. mesto v Miziji ob vznožju pogorja Ide: V., Mel., Plin. — Od tod adj. Antandrius 3 antandrski, iz Antandra: Ci. ep.

2. starejše ime otoka Andra (Andros): Plin.

antecanis -is, m (ante in canis, Ci. poskusni prevod gr. προκύων [Procyon]) Pes predhodnik = Mali pes, ime ozvezdja, predhodnika Velikega psa (Sirija): antecanis, Graio προκύων qui nomine fertur Ci. (Arat.; drugi pišejo: ante canem ali Ante Canem).

Antēius 3 Antej(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je P. Anteius Publij Antej, l. 55 po Kr. določen za namestnika v Siriji; osumljen pri cesarju Neronu se je l. 66 sam usmrtil: T.

Anterōs -ōtis, m (Ἀντέρως „Nasprotnik Erotu“)

1. Anterot
a) maščujoči bog zavržene ljubezni: Ci.
b) ime nekega Atikovega sužnja: Ci. ep.

2. anterōs anterot, opalizirajoči dragulj: Plin. (z acc. pl. anterotas).

Antigenēs -is, m (Ἀντιγένης) Antigen,

1. vojskovodja Aleksandra Vel.: N.

2. ime pastirja: V.

Antigenidās (Antigenidēs) -ae, m (Ἀντιγενίδης) Antigenida, ime dveh slavnih piskačev: Satirovega sina, Tebanca (okrog l. 440), in Dionizijevega sina (okrog l. 338); oba pogosto zamenjujejo: Ci., Val. Max., Plin. (z acc. -iden), Gell. (z acc. -idam).

Antimachus -ī, m (Ἀντίμαχος „Protiborec“) Antimah,

1. pesnik iz Klara pri Kolofonu, Platonov sodobnik, zložil ep Thebais in elegije, pesnjene ljubici Lidi (Lydē): Ci., O., Cat., Q.

2. samogovoreče ime nekega borečega se Kentavra: O.

3. Egiptov sin, usmrtila ga je nevesta Ideja: Hyg.

4. neki kipar: Plin.

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

Antipater -trī, m (Ἀντίπατρος, od tod pozna lat. obl. Antipatrus -trī) Antipater,

1. zaupnik FilipaII. in Aleksandra Vel. in za njunega vladanja državni upravnik; po Aleksandrovi smrti najprej namestnik, potem kralj v Makedoniji; Kasandrov oče, umrl l. 319: Ci., Iust.

2. njegov vnuk, Lizimahov zet: Iust.

3. ime več gr. filozofov:
a) Ant. Cyrenaicus Antipater iz Kirene, Aristipov učenec: Ci.
b) Antipater iz Tarza, stoik, Panetijev učitelj: Varr., Ci.
c) Antipater iz Tira, stoik, prijatelj Katona Utičana: Ci.

4. Rimljan L. Caelius Ant. Lucij Celij Antipater, sodobnik Grakhov, letopisec, vir Liviju (gl. Caelius): Ci., Val. Max., Fest.

5. Antipater Sidonec, gr. epigramatik okrog l. 90: Ci., Plin., Q.

6. umetnik bronastih reliefov: Plin.

Antipolis -is, f (Ἀντίπολις) Antipola,

1. (zdaj Antibes pri Nici), primorsko mesto v Narbonski Galiji, naselbina Masiljanov (od tod njeno gr. ime): Mel., Plin., T. — Od tod adj. Antipolitānus 3 antipolski: thynni Mart.

2. stara naselbina v Laciju: Plin.

Antistius 3 Antistij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.:

1. C. Antistius Regīnus Gaj Antistij Regin, Cezarjev legat v Galiji: C.

2. P. Ant. Publij Antistij, slab govornik: Ci.

3. Q. Ant. Labeo Kvint Antistij Labeon, pravnik v Avgustovem času: T., Suet.

4. L. Ant. Vetus Lucij Antistij Veter, konz. l. 55 po Kr., samomor l. 65 po Kr.: T.

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

Ānxur² -uris, n (prim. Ānxurus) Anksur, prastaro volskovsko mesto v Laciju na apneniških strminah ob Ufentovem (Ufēns) ustju, l. 400 so ga osvojili Rimljani, od l. 329 rim. naselbina (pozneje imenovana Tarracīna): L. idr., impositum saxis late cendentibus Anxur H.; kot masc. gora Anksur, Anksurska gora, na kateri stoji mesto Anksur: candidus, superbus Anxur Mart.; tudi ime nekega tamkajšnjega vrelca: Vitr., Serv. — Od tod adj. Ānxurnās -ātis anksurski: populus L.

Aoedē -ēs, f (Ἀοιδή = Petje, Pesem) Aeda, samogovoreče ime ene izmed prvih štirih Muz, hčere mlajšega (drugega) Jupitra: Ci.

Āonēs -um, acc. -as, m (Ἄονες) Aon(c)i, beotijski staroselci, imenovani po starem heroju Aonu (Ἄων): M., Serv.; atrib. = beotijski: montes V. Od tod

1. adj. Āonius 3 (Ἀόνιος) aonski = beotijski: vir O. Tebanec Herkul, deus O. Jupitrov in Semelin sin Bakh, iuvenis (= Hippomenes) O., humus O., vertex V. Helikon, fons ali aquae O. helikonski vrelec Aganipa (pri V. v gr. obl. Āoniē Aganippe), arma Stat. tebansko, Aoniae sorores O. = Āonidēs -um, f O., Iuv. aonske (beotijske) sestre, Aonke = Muze, ker prebivajo na (beotijskem) Helikonu ob (beotijski) Aganipi, vates O., Ap., lyra Pr., plectrum Sil.

2. subst. Āonia -ae, f (Ἀονία) Aonija, mitološko ime stare Beotije: Gell., Serv.; patronim Āonidēs -ae, m Aonid, Aonec (t. j. Beotijec) = Tebanec Eteoklej: Stat.; pl. Āonidae -um, m Aonidi, aonci = Tebanci: Aonidum legio Stat.

Aornos -ī, m f (ἄορνος ki je brez ptic)

1. masc. (gr. ime za lat. Avernus; gl. to geslo) Aoren, Avernsko jezero: lacum Grai dixerunt nomine Aornon V.

2. fem. Aoren, epirsko mesto, ki se ga ptice izogibajo zaradi njegovega zadušnega izhlapevanja: locus Aornos et pestifera avibus exhalatio Plin.

Apamēa (Apamīa) -ae, f (Ἀπάμεια) Apameja, Apamija, ime več azijskih mest. Poseb.:

1. sirsko mesto ob Orontu južno od Antiohije: Cassius in Ci. ep., L., Plin.

2. mesto v Veliki Frigiji: Ci. ep.

3. mesto v Bitiniji: Plin., Plin. iun. — Od tod

1. adj.
a) Apamēnus 3 apamejski = α) iz frigijske Apameje, v frigijski Apameji: regio Plin., vinum, uvae Plin., Lamp. β) v bitinijski Apameji: colonia Plin., Icti.
b) Apamēnsis -e apamejski = ki spada k frigijski Apameji: civitas, forum Ci.; subst. Apamēnsēs -ium, m Apamejci, Apamejani, preb. frigijske Apameje: T.

2. subst. Apamēī -ōrum, m Apamejci, Apamejani, preb. bitinijske Apameje: Traianus in Plin. iun. ep.

apelativo

(nombre) m apelativo občno ime