Franja

Zadetki iskanja

  • somnus -ī, m (iz *su̯epnos ali *su̯opnos, indoev. baza *su̯ep- spati; prim. skr. svápnaḥ spanec, sen, sanje = gr. ὕπνος [< *supnos] spanje, sen, skr. suptáḥ tisti, ki je zaspal, zaspavši, lat. somnium, insomnis, insomnium, sopor, sopire, sl. sen, sanja (sanje), sl. spati, lit. sãpnas sen, sanja, let. sapns, sapnis sanje)

    1. sen = spanje, spanec: Pl., Ter., S., Cels., Cat., Sen. ph., Plin. iun. idr., dulcis V., Ap., facilis H., O. voljni (lahkotni) spanec (od tod pren.: somno mollior herba V.), lenis H., Sen. tr., levis H., gravis Sen. tr., trdo, altus H., trdno, altus et gravis Cu., altior Cu., altissimus L., pinguis O., Lucan. mirno, Endymionis Ci. = večno spanje, plebis H. zdravo spanje revežev (ki ga ne moti s slaščicami preobložen želodec), obenem tudi preprosta in zmerna hrana revežev, somni imago O. podoba v sanjah, sanja (sanje), somni expers Amm. brez spanja, nespečen, nespeč, somnum capere non posse Ci. ne moči (za)spati, somnum videre Ci. spati, somnum tenere Ci. ubraniti se spanja, somnum petere O., Q. iskati spanec = spat iti, dare se somno Ci. iti leč, uleči se spat, iti spat, zaspati, proficisci ad somnum Ci. ali in somnum ire Plin. iti spat, labi in somnum Petr. zaspati, somnos ducere spati: V.; tudi = sen (spanje, spanec) privesti, pripeljati, prinašati = uspavati: virgā (sc. Mercurius) somnos ducit O., pocula Lethaeos ducentia somnos H., somnum alicui afferre Ci. ep. (o pismu), somnum facere H., Plin. ali conciliare, concitare, gignere, parĕre Plin. (o uspavalih), somnus aliquem complectitur Ci. ali arripit Iust., adimere alicui somnum Ci. ali somnos H., aliquem somno privare Ci., homines somno altissimo premere L., somno graviore premi Plin., somno oppressus C. ali vinctus somno L. ali somno vincta O. trdno speč(a), oppressus inexcitabili somno Sen. ph. nevzdramno trdno speči, somno fessa Tib., alto et gravi somno sopitum esse Cu., somno consopiri sempiterno Ci., somnum coepi mentiri Petr. delal sem se, kakor da bi spal, somnum rumpere Sil. ali abrumpere V., Lucan., interruptum somnum recuperare non posse Suet. ne moči zopet zaspati, somno L. ali per somnum Ci., L., V., Iust., per somnos Plin. ali in somno Acc. ap. Ci., in somnis Enn., Pl., Ci., V. v snu, v sanjah, per dispositos, quos supra somnum habebat Cu. po ljudeh, ki jih je bil postavil za čuvarje svojega nočnega miru, sollicitus inter somnos quoque expavesco Sen. rh.; evfem. = smrtno spanje, smrt: ne somnus tibi longus detur H., ferreus V., frigidus Val. Fl., niger Sil., componit lumina somno Sil.; pooseb. Somnus -i, m Spanec, Sen, bog spanja, sin Ereba in boginje Noči ali (po Sen. tr.) boginje Astraje, brat dvojček boginje Smrti: Tib., Hyg. idr., levis aetheriis delapsus Somnus ab astris V., sunt geminae Somni portae V., placidissime Somne deorum O.

    2. metaf.
    a) zaspanost, dremotnost, dremavost, dremavica: Cels.; pren. nedelavnost, nedejavnost, lenoba, lenobnost: Plin. idr., corde relinquite somnum Enn., se somno … et delectationi natos arbitrantur Ci., Lentuli somnus et Cethegi temeritas Ci., mortales dedit ventri atque somno S., dediti somno ciboque T., somno et luxu pudendus incesserat T., somno indulsit T., in somnum a vigiliis conversa civitas Vell.
    b) morska tišina, morski mir, pôkoj, spokòj: pigro torpebant aequora somno Stat., inbelli recubant ubi litora somno Stat.

    3. meton.
    a) čas spanja = noč: libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., miscuerat lucem somno Sil.
    b) sen = sanja, sanje: exterrita somno Enn. ap. Ci., promissa somni evolvit Sil., „nisi somnus est“, inquit, „en Persae“ Amm.
  • spiced [spáist] pridevnik
    začinjen; aromatičen, močnó dišeč

    spiced food začinjena hrana
  • srednješolec samostalnik
    (učenec srednje šole) ▸ középiskolás
    nadarjen srednješolec ▸ tehetséges középiskolás
    bodoči srednješolec ▸ leendő középiskolás
    Jutri se izteče rok, do katerega lahko bodoči srednješolci prenesejo prijave za vpis v srednjo šolo. ▸ Holnap jár le a határidő, ameddig a leendő középiskolások átvihetik máshová a középiskolai jelentkezési papírjaikat.
    generacija srednješolcev ▸ középiskolások nemzedéke
    tekmovanje srednješolcev ▸ középiskolások versenye
    prehrana srednješolcev ▸ középiskolások étkeztetése
    delavnica za srednješolce ▸ középiskolásoknak szóló műhelyfoglalkozás
    osnovnošolci in srednješolci ▸ általános és középiskolások
    Pitje alkoholnih pijač med srednješolci je vse bolj razširjeno. ▸ A középiskolások körében egyre nő az alkoholfogyasztás.
    Hrana, ki jo srednješolci premalokrat zaužijejo, pa je predvsem zelenjava. ▸ Amit a középiskolások túlságosan ritkán fogyasztanak, azok elsősorban a zöldségek.
  • staff1 množina staffs, staves [sta:f; -s, stéivz] samostalnik
    palica, krepelec; drog (za zastavo); kol, opornik; simbol oblasti, žezlo
    figurativno opora; naprava za določanje položaja na morju
    glasba črtovje, notni sistem; naprava za merjenje oddaljenosti in višine

    at staff's end zastarelo v primerni, spodobni razdalji
    the staff of life kar je najpotrebnejše, najvažnejše v življenju (npr. kruh, hrana)
    the staff of his old age opora v njegovi starosti
    Jacob's staff lesena palica, na katero se nameščajo geodetske naprave
    pastoral staff škofovska palica
    quarter-staff zgodovina čvrsta palica, dolga 6 do 8 čevljev, ki so jo nekoč uporabljali kot orožje
  • stanovanj|e srednji spol (-a …) die Wohnung (enosobno Einzimmerwohnung, dvosobno Zweizimmerwohnung, trisobno Dreizimmerwohnung, štirisobno Vierzimmerwohnung, petsobno Fünfzimmerwohnung, kletno Kellerwohnung, mansardno Mansardenwohnung, podstrešno Dachwohnung, pritlično Parterrewohnung, mestno Stadtwohnung, komfortno Komfortwohnung, nadomestno Ersatzwohnung, najemno Mietwohnung, počitniško Zweitwohnung, podstandardno Schlichtwohnung, Substandardwohnung, službeno Dienstwohnung, Werkwohnung, sosednje Nebenwohnung, staro Altbauwohnung, tovarniško Werkwohnung)
    etažno stanovanje Eigentumswohnung, Stockwerkswohnung
    dodeljevanje stanovanj die Wohnraumbewirtschaftung
    gradnja stanovanj der Wohnungsbau
    gradnja solidarnostnih stanovanj sozialer Wohnungsbau
    gradnja stanovanj za trg freifinanzierter Wohnungsbau
    brez stanovanja wohnungslos, obdachlos
    ključ stanovanja der Wohnungsschlüssel
    pravo nedotakljivost stanovanja der Hausfrieden, das Hausrecht
    kršitev nedotakljivosti stanovanja pravo der Hausfriedensbruch
    možnost stanovanja die Wohngelegenheit
    s pravico do stanovanja wohnberechtigt
    zamenjava stanovanja der Wohnungstausch
    hiša z najemnimi stanovanji das Miethaus
    hrana in stanovanje Kost und Logis
    iskati stanovanje auf Wohnungssuche sein
    opremiti si stanovanje sich einrichten
  • stanovánje apartments pl, ZDA apartment, lodgings pl

    etažno stanovánje flat; quarters pl pogovorno digs pl, arhaično diggings pl; residence, dwelling, domicile
    hrana in stanovánje board and lodging, bed and board
    opremljeno stanovánje furnished apartments pl
    enosobno stanovánje bed-sitting-room, bed-sitter, bed-sit
    stanovánje v hiši brez dvigala ZDA walk-up apartment
    prosto stanovánje in hrana all found
    službeno stanovánje official residence
    pomanjkanje stanovánj housing shortage, scarcity of lodgings
    najem stanovánja lease
    ara za stanovánje deposit, earnest (money)
    izselitev iz stanovánja removal
    sprememba stanovánja change of residence, removal
    zamenjava stanovánja exchange of dwellings
    najemnina za stanovánje rent, rental
    dati odpoved stanovánja komu to give someone notice to quit
    imeti prosto stanovánje to live rent free (v in), to have unpaid accommodation
    iskati stanovánje to go in search of lodgings, to be house-hunting
    izprazniti svoje 4 sobno stanovánje to vacate one's four-room flat
    odda(ja)ti stanovánja to let apartments (ali lodgings)
    vreči iz stanovánja to eject, (zakonsko) to evict
    vseliti se v stanovánje to occupy one's apartment (ali rooms, accommodation), to move in
    zaarati stanovánje to give earnest money (ali a deposit) as part of the rent
    z gostijo proslaviti nastanitev v novem stanovánju to have a housewarming
  • staple2 [stéipl]

    1. samostalnik
    ekonomija glavni predmet (artikel) trgovine; glavni proizvod; surovina
    tehnično surova volna; kakovost vlakna volne, bombaža
    ekonomija središče, skladišče
    zgodovina tržišče s skladalno pravico
    figurativno glavni predmet (stvar)

    sport is the staple of discussion šport je glavni predmet razgovora

    2. pridevnik
    glavni, biten (proizvod, blago itd.); masoven, ki se dobro prodaja

    staple fibre lesno vlakno
    the staple food of the country glavna hrana prebivalstva

    3. prehodni glagol
    sortirati, razvrstiti (bombaž, volno itd.) po kakovosti, dolžini vlaken
  • Station, die, (-, -en) postaja (tudi Eisenbahn, Religion, figurativ); im Krankenhaus: oddelek; Technik naprava za; freie Station hrana in stanovanje zastonj; Station machen bei ustaviti se pri
  • stràšen (-šna -o) adj.

    1. spaventoso, spaventevole, che mette paura, terribile, orribile, tremendo, atroce, efferato:
    strašna prikazen un fantasma terribile
    strašen zločin un delitto atroce, efferato

    2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) terribile, orribile, impressionante; colossale; bestiale:
    strašen mraz freddo terribile
    strašna lakota fame bestiale
    strašna polomija un fiasco colossale

    3. (zelo slab) orribile, schifoso, bestiale, infame:
    strašna hrana un cibo schifoso
    strašno vreme tempo infame
  • strong [strɔŋ]

    1. pridevnik
    močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
    slovnica krepak (glagol)
    trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
    vojska številen, močan po številu
    agronomija rodoviten
    zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

    the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
    strong argument tehten, prepričljiv argument
    strong as a horse močan kot konj
    by the strong arm (hand) s silo
    strong breath neprijeten duh iz ust
    strong butter žarko, žaltavo maslo
    strong cheese oster, močno dišeč sir
    strong face energičen obraz
    strong flavour oster, neprijeten okus
    strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
    a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
    strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
    strong memory dober spomin
    strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
    strong mind pametna glava, bister um
    a strong nose markanten, izrazit nos
    the stronger sex močnejši (moški) spol
    a strong proof prepričljiv dokaz
    to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
    he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
    to be strong in the purse imeti mnogo denarja
    he is strong in mathematics on je dober matematik
    to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
    how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
    to take strong measures privzeti energične ukrepe
    that is too strong! ta je pa prehuda!
    to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

    2. prislov
    močno, zelo energično; izrecno, silno

    I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
    to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
    to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
    to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
    he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega
  • substancia ženski spol snov, substanca; živilo; bistvo; moč

    dicho sin substancia prazna beseda
    hombre sin substancia plitev človek
    de substancia bistven, važen, temeljni
    en substancia bistveno; pravzaprav
    substancias alimenticias živila, živež, hrana
  • súh (-a -o)

    A) adj.

    1. secco, asciutto, arido:
    suha zemlja terra secca
    suh kruh pane secco
    pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

    2. secco, rinsecchito, scheletrito:
    suhe roke braccia rinsecchite

    3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
    suhe gobe funghi secchi
    suho sadje frutta secca

    4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
    suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
    suho britje rasatura a secco

    5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
    suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

    6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
    kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
    pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
    zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
    pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
    teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
    ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
    pren. imeti suho grlo avere sete
    pren. biti suh kot poper essere al verde
    kem. suha destilacija distillazione secca
    suha hrana cibo conservato
    um. suha igla punta secca
    geogr. suha jama grotta asciutta
    pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
    pren. suha južina spilungone
    gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
    kozm. suha koža pelle secca
    fiz. suha para vapore secco
    obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
    gastr. suha salama salamino
    mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
    suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
    suha vejica fuscello, stecco
    elektr. suhi člen elettrolito colloidale
    navt. suhi dok bacino di carenaggio
    teh. suhi led ghiaccio secco
    alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
    šport. suhi trening allenamento in palestra
    grad. suhi zid muro a secco
    agr. suho vino vino secco

    B) súhi (-a -o) m, f, n
    suhi in debeli i magri e i grassi
    likati na suho stirare a secco
    biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
    pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
    hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
    priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno
  • suròv raw, crude; figurativno rough, rude; (grób) coarse, uncouth; (brutalen) brutal; (neobdelan ipd.) unwrought, in the raw (ali natural) state, unfinished, unpolished, crude, rough; figurativno ill-mannered, uncivil, gross, bearish, ill-bred, boorish, churlish, barbarous

    v suròvem stanju in a rough state
    suròv diamant rough diamond
    suròv bombaž raw cotton
    suròv proizvod raw product
    suròv kavčuk crude (ali raw) rubber
    suròvo maslo (fresh ali freshly made) butter
    suròva (nestrojena) koža rawhide
    suròva sila brute force
    suròvo olje crude (ali rock) oil, crude petroleum, naphtha
    suròvo ravnanje raw deal
    suròvo jajce raw egg
    suròvo meso raw meat
    suròva šala horseplay
    suròve šege uncouth (ali rude, coarse) manners pl
    suròva volna raw wool
    suròvo železo pig iron
    suròvo igrati šport to play rough
    suròva hrana uncooked vegetarian food
    suròva svila raw silk
    suròvo stanje raw state
  • suròv (-óva -o) adj.

    1. grezzo, greggio; vergine:
    surova koža cuoio greggio
    surova nafta (petrolio) greggio
    surova svila seta greggia, seta cruda
    surova volna lana greggia

    2. crudo:
    surova hrana cibo crudo
    surovo meso carne cruda

    3. (ki ni dokončno izdelan) greggio:
    surova tkanina tessuto greggio

    4. (nasilen) crudele, brutale, selvaggio, primitivo:
    surov človek uomo crudele, brutale, primitivo
    surovo zasliševanje interrogatorio brutale; ekst. terzo grado
    surovi časi tempi selvaggi

    5. pren. (neugoden, težaven) crudo, crudele:
    surova zima inverno crudo
    surova usoda destino crudele
  • sustain [səstéin] prehodni glagol
    vzdrževati, oskrbovati, hraniti, preživljati; podpirati; podkrepiti; braniti; prenašati, nositi, prenesti, vzdržati, vztrajati, ne popuščati, ne prenehati; (pre)trpeti, utrpeti, prenesti (izgubo)
    glasba obdržati (noto)
    pravno odločiti v korist

    to sustain an army oskrbovati vojsko
    to sustain an attack vzdržati napad
    to sustain conversation vzdrževati pogovor
    to sustain comparison with dati se primerjati z
    sustained efforts vztrajni napori
    to sustain a family vzdrževati družino
    sustaining food močna hrana
    to sustain heavy losses imeti težke izgube
    to sustain an injury biti ranjen
    to sustain a theory podkrepiti, podpirati neko teorijo
  • svéž (-a -e) adj.

    1. fresco:
    svež kruh pane fresco
    sveža hrana cibi freschi
    sveža jajca uova fresche
    sveže ribe pesce fresco

    2. pren. fresco, recente, caldo:
    sveže novice notizie recenti, calde

    3. pren. fresco, nuovo:
    sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove

    4. (hladen) fresco, freddo:
    svež veter vento freddo
    sveža jutra mattinate fresche

    5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
    dovajati svež zrak portare aria fresca
    obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
    svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
    ekst. sveža novica primizie
  • svinj|a ženski spol (-e …)

    1. das Schwein
    doječa svinja Mutterschwein, die Muttersau
    vodeča svinja die Bache
    kmečka pasma svinj das Landschwein
    pasme svinj Schweinerassen množina
    gonič divjih svinj lovstvo der Rüde
    hrana za svinje der Saufras (tudi figurativno)
    lov na divje svinje die Saujagd

    2. živalstvo, zoologija das Schwein (divja Wildschwein, domača Hausschwein, bradata Bartschwein, pritlikava Zwergwildschwein, progasta Bindenschwein)
    gozdna svinja velikanka živalstvo, zoologija das Riesenwaldschwein
    čopičasta svinja živalstvo, zoologija das Pinsel(ohr)schwein
    svinja popkarica živalstvo, zoologija (pekari) das Nabelschwein
    povodna svinja živalstvo, zoologija das [Flußschwein] Flussschwein
    morska svinja živalstvo, zoologija ➞ → svinjek (hrbtoplavutni)
    svinja bradavičarka živalstvo, zoologija das Warzenschwein

    3. figurativno psovka: der Saukerl, das Arschloch, der Hund, (umazanec) die Drecksau, der Dreckskerl, das Dreckschwein, der Mistkerl

    4. tehnika (nasedlina) die Sau
    |
    figurativno delati s čim kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
    metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
  • svínja zoologija sow; swine; (za zakol) hog

    divja svínja boar
    morska svínja porpoise, dolphin; figurativno (lump) swine, hog, filthy (ali dirty) person, mean fellow
    svínj! (figurativno) (filthy) swine!
    hrana za svínje pig food, food for pigs, pigswill
    lov na divje svínje boar hunt
  • svínjski de porc, de cochon ; (umazan) sale, malpropre ; (nespodoben) indécent, obscène

    svinjska glava tête ženski spol de porc, hure ženski spol
    svinjski kotlet côtelette ženski spol de porc
    svinjska krma, piča (hrana) nourriture ženski spol (ali pâture ženski spol) pour les porcs
    svinjska krača (kulinarika) jarret moški spol de porc, (gnjat) jambon(neau) moški spol
    svinjska mast graisse ženski spol de porc, saindoux moški spol
    svinjski mehur vessie ženski spol de porc
    svinjsko meso (viande ženski spol de) porc moški spol
    svinjski pastir porcher moški spol
    svinjska pečenka rôti moški spol de porc
    svinjsko rebrce (kulinarika) côte ženski spol de porc
    svinjsko usnje peau ženski spol de porc, porc moški spol
  • svínjski de cerdo, de puerco, cochino ; fig inmundo , (nespodoben) indecente obsceno

    svinjski mehur vejiga f de cerdo
    svinjska glava cabeza f de cerdo
    svinjski kotlet chuleta f de cerdo
    svinjsko usnje piel f (ali cuero m) de cerdo
    svinjsko meso (mast, pečenka) carne f (grasa f, asado m) de cerdo
    svinjska krma (hrana) pasto m para cerdos; comida para cerdos (tudi fig)
    svinjski pastir porquero m, porquerizo m
    svinjska krača pernil m, (gnjat) jamón m
    svinjsko rebrce costilla f de cerdo
    svinjske (prašičje) noge manos f pl de cerdo