somnus -ī, m (iz *su̯epnos ali *su̯opnos, indoev. baza *su̯ep- spati; prim. skr. svápnaḥ spanec, sen, sanje = gr. ὕπνος [< *supnos] spanje, sen, skr. suptáḥ tisti, ki je zaspal, zaspavši, lat. somnium, insomnis, insomnium, sopor, sopire, sl. sen, sanja (sanje), sl. spati, lit. sãpnas sen, sanja, let. sapns, sapnis sanje)
1. sen = spanje, spanec: Pl., Ter., S., Cels., Cat., Sen. ph., Plin. iun. idr., dulcis V., Ap., facilis H., O. voljni (lahkotni) spanec (od tod pren.: somno mollior herba V.), lenis H., Sen. tr., levis H., gravis Sen. tr., trdo, altus H., trdno, altus et gravis Cu., altior Cu., altissimus L., pinguis O., Lucan. mirno, Endymionis Ci. = večno spanje, plebis H. zdravo spanje revežev (ki ga ne moti s slaščicami preobložen želodec), obenem tudi preprosta in zmerna hrana revežev, somni imago O. podoba v sanjah, sanja (sanje), somni expers Amm. brez spanja, nespečen, nespeč, somnum capere non posse Ci. ne moči (za)spati, somnum videre Ci. spati, somnum tenere Ci. ubraniti se spanja, somnum petere O., Q. iskati spanec = spat iti, dare se somno Ci. iti leč, uleči se spat, iti spat, zaspati, proficisci ad somnum Ci. ali in somnum ire Plin. iti spat, labi in somnum Petr. zaspati, somnos ducere spati: V.; tudi = sen (spanje, spanec) privesti, pripeljati, prinašati = uspavati: virgā (sc. Mercurius) somnos ducit O., pocula Lethaeos ducentia somnos H., somnum alicui afferre Ci. ep. (o pismu), somnum facere H., Plin. ali conciliare, concitare, gignere, parĕre Plin. (o uspavalih), somnus aliquem complectitur Ci. ali arripit Iust., adimere alicui somnum Ci. ali somnos H., aliquem somno privare Ci., homines somno altissimo premere L., somno graviore premi Plin., somno oppressus C. ali vinctus somno L. ali somno vincta O. trdno speč(a), oppressus inexcitabili somno Sen. ph. nevzdramno trdno speči, somno fessa Tib., alto et gravi somno sopitum esse Cu., somno consopiri sempiterno Ci., somnum coepi mentiri Petr. delal sem se, kakor da bi spal, somnum rumpere Sil. ali abrumpere V., Lucan., interruptum somnum recuperare non posse Suet. ne moči zopet zaspati, somno L. ali per somnum Ci., L., V., Iust., per somnos Plin. ali in somno Acc. ap. Ci., in somnis Enn., Pl., Ci., V. v snu, v sanjah, per dispositos, quos supra somnum habebat Cu. po ljudeh, ki jih je bil postavil za čuvarje svojega nočnega miru, sollicitus inter somnos quoque expavesco Sen. rh.; evfem. = smrtno spanje, smrt: ne somnus tibi longus detur H., ferreus V., frigidus Val. Fl., niger Sil., componit lumina somno Sil.; pooseb. Somnus -i, m Spanec, Sen, bog spanja, sin Ereba in boginje Noči ali (po Sen. tr.) boginje Astraje, brat dvojček boginje Smrti: Tib., Hyg. idr., levis aetheriis delapsus Somnus ab astris V., sunt geminae Somni portae V., placidissime Somne deorum O.
2. metaf.
a) zaspanost, dremotnost, dremavost, dremavica: Cels.; pren. nedelavnost, nedejavnost, lenoba, lenobnost: Plin. idr., corde relinquite somnum Enn., se somno … et delectationi natos arbitrantur Ci., Lentuli somnus et Cethegi temeritas Ci., mortales dedit ventri atque somno S., dediti somno ciboque T., somno et luxu pudendus incesserat T., somno indulsit T., in somnum a vigiliis conversa civitas Vell.
b) morska tišina, morski mir, pôkoj, spokòj: pigro torpebant aequora somno Stat., inbelli recubant ubi litora somno Stat.
3. meton.
a) čas spanja = noč: libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., miscuerat lucem somno Sil.
b) sen = sanja, sanje: exterrita somno Enn. ap. Ci., promissa somni evolvit Sil., „nisi somnus est“, inquit, „en Persae“ Amm.
Zadetki iskanja
- spiced [spáist] pridevnik
začinjen; aromatičen, močnó dišeč
spiced food začinjena hrana - srednješolec samostalnik
(učenec srednje šole) ▸ középiskolásnadarjen srednješolec ▸ tehetséges középiskolásbodoči srednješolec ▸ leendő középiskolásJutri se izteče rok, do katerega lahko bodoči srednješolci prenesejo prijave za vpis v srednjo šolo. ▸ Holnap jár le a határidő, ameddig a leendő középiskolások átvihetik máshová a középiskolai jelentkezési papírjaikat.generacija srednješolcev ▸ középiskolások nemzedéketekmovanje srednješolcev ▸ középiskolások versenyeprehrana srednješolcev ▸ középiskolások étkeztetésedelavnica za srednješolce ▸ középiskolásoknak szóló műhelyfoglalkozásosnovnošolci in srednješolci ▸ általános és középiskolásokPitje alkoholnih pijač med srednješolci je vse bolj razširjeno. ▸ A középiskolások körében egyre nő az alkoholfogyasztás.
Hrana, ki jo srednješolci premalokrat zaužijejo, pa je predvsem zelenjava. ▸ Amit a középiskolások túlságosan ritkán fogyasztanak, azok elsősorban a zöldségek. - staff1 množina staffs, staves [sta:f; -s, stéivz] samostalnik
palica, krepelec; drog (za zastavo); kol, opornik; simbol oblasti, žezlo
figurativno opora; naprava za določanje položaja na morju
glasba črtovje, notni sistem; naprava za merjenje oddaljenosti in višine
at staff's end zastarelo v primerni, spodobni razdalji
the staff of life kar je najpotrebnejše, najvažnejše v življenju (npr. kruh, hrana)
the staff of his old age opora v njegovi starosti
Jacob's staff lesena palica, na katero se nameščajo geodetske naprave
pastoral staff škofovska palica
quarter-staff zgodovina čvrsta palica, dolga 6 do 8 čevljev, ki so jo nekoč uporabljali kot orožje - stanovanj|e srednji spol (-a …) die Wohnung (enosobno Einzimmerwohnung, dvosobno Zweizimmerwohnung, trisobno Dreizimmerwohnung, štirisobno Vierzimmerwohnung, petsobno Fünfzimmerwohnung, kletno Kellerwohnung, mansardno Mansardenwohnung, podstrešno Dachwohnung, pritlično Parterrewohnung, mestno Stadtwohnung, komfortno Komfortwohnung, nadomestno Ersatzwohnung, najemno Mietwohnung, počitniško Zweitwohnung, podstandardno Schlichtwohnung, Substandardwohnung, službeno Dienstwohnung, Werkwohnung, sosednje Nebenwohnung, staro Altbauwohnung, tovarniško Werkwohnung)
etažno stanovanje Eigentumswohnung, Stockwerkswohnung
dodeljevanje stanovanj die Wohnraumbewirtschaftung
gradnja stanovanj der Wohnungsbau
gradnja solidarnostnih stanovanj sozialer Wohnungsbau
gradnja stanovanj za trg freifinanzierter Wohnungsbau
brez stanovanja wohnungslos, obdachlos
ključ stanovanja der Wohnungsschlüssel
pravo nedotakljivost stanovanja der Hausfrieden, das Hausrecht
kršitev nedotakljivosti stanovanja pravo der Hausfriedensbruch
možnost stanovanja die Wohngelegenheit
s pravico do stanovanja wohnberechtigt
zamenjava stanovanja der Wohnungstausch
hiša z najemnimi stanovanji das Miethaus
hrana in stanovanje Kost und Logis
iskati stanovanje auf Wohnungssuche sein
opremiti si stanovanje sich einrichten - stanovánje apartments pl, ZDA apartment, lodgings pl
etažno stanovánje flat; quarters pl pogovorno digs pl, arhaično diggings pl; residence, dwelling, domicile
hrana in stanovánje board and lodging, bed and board
opremljeno stanovánje furnished apartments pl
enosobno stanovánje bed-sitting-room, bed-sitter, bed-sit
stanovánje v hiši brez dvigala ZDA walk-up apartment
prosto stanovánje in hrana all found
službeno stanovánje official residence
pomanjkanje stanovánj housing shortage, scarcity of lodgings
najem stanovánja lease
ara za stanovánje deposit, earnest (money)
izselitev iz stanovánja removal
sprememba stanovánja change of residence, removal
zamenjava stanovánja exchange of dwellings
najemnina za stanovánje rent, rental
dati odpoved stanovánja komu to give someone notice to quit
imeti prosto stanovánje to live rent free (v in), to have unpaid accommodation
iskati stanovánje to go in search of lodgings, to be house-hunting
izprazniti svoje 4 sobno stanovánje to vacate one's four-room flat
odda(ja)ti stanovánja to let apartments (ali lodgings)
vreči iz stanovánja to eject, (zakonsko) to evict
vseliti se v stanovánje to occupy one's apartment (ali rooms, accommodation), to move in
zaarati stanovánje to give earnest money (ali a deposit) as part of the rent
z gostijo proslaviti nastanitev v novem stanovánju to have a housewarming - staple2 [stéipl]
1. samostalnik
ekonomija glavni predmet (artikel) trgovine; glavni proizvod; surovina
tehnično surova volna; kakovost vlakna volne, bombaža
ekonomija središče, skladišče
zgodovina tržišče s skladalno pravico
figurativno glavni predmet (stvar)
sport is the staple of discussion šport je glavni predmet razgovora
2. pridevnik
glavni, biten (proizvod, blago itd.); masoven, ki se dobro prodaja
staple fibre lesno vlakno
the staple food of the country glavna hrana prebivalstva
3. prehodni glagol
sortirati, razvrstiti (bombaž, volno itd.) po kakovosti, dolžini vlaken - Station, die, (-, -en) postaja (tudi Eisenbahn, Religion, figurativ); im Krankenhaus: oddelek; Technik naprava za; freie Station hrana in stanovanje zastonj; Station machen bei ustaviti se pri
- stràšen (-šna -o) adj.
1. spaventoso, spaventevole, che mette paura, terribile, orribile, tremendo, atroce, efferato:
strašna prikazen un fantasma terribile
strašen zločin un delitto atroce, efferato
2. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) terribile, orribile, impressionante; colossale; bestiale:
strašen mraz freddo terribile
strašna lakota fame bestiale
strašna polomija un fiasco colossale
3. (zelo slab) orribile, schifoso, bestiale, infame:
strašna hrana un cibo schifoso
strašno vreme tempo infame - strong [strɔŋ]
1. pridevnik
močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
slovnica krepak (glagol)
trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
vojska številen, močan po številu
agronomija rodoviten
zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)
the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
strong argument tehten, prepričljiv argument
strong as a horse močan kot konj
by the strong arm (hand) s silo
strong breath neprijeten duh iz ust
strong butter žarko, žaltavo maslo
strong cheese oster, močno dišeč sir
strong face energičen obraz
strong flavour oster, neprijeten okus
strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
strong memory dober spomin
strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
strong mind pametna glava, bister um
a strong nose markanten, izrazit nos
the stronger sex močnejši (moški) spol
a strong proof prepričljiv dokaz
to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
to be strong in the purse imeti mnogo denarja
he is strong in mathematics on je dober matematik
to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
to take strong measures privzeti energične ukrepe
that is too strong! ta je pa prehuda!
to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati
2. prislov
močno, zelo energično; izrecno, silno
I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega - substancia ženski spol snov, substanca; živilo; bistvo; moč
dicho sin substancia prazna beseda
hombre sin substancia plitev človek
de substancia bistven, važen, temeljni
en substancia bistveno; pravzaprav
substancias alimenticias živila, živež, hrana - súh (-a -o)
A) adj.
1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)
2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite
3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca
4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco
5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica
6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco
B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno - suròv raw, crude; figurativno rough, rude; (grób) coarse, uncouth; (brutalen) brutal; (neobdelan ipd.) unwrought, in the raw (ali natural) state, unfinished, unpolished, crude, rough; figurativno ill-mannered, uncivil, gross, bearish, ill-bred, boorish, churlish, barbarous
v suròvem stanju in a rough state
suròv diamant rough diamond
suròv bombaž raw cotton
suròv proizvod raw product
suròv kavčuk crude (ali raw) rubber
suròvo maslo (fresh ali freshly made) butter
suròva (nestrojena) koža rawhide
suròva sila brute force
suròvo olje crude (ali rock) oil, crude petroleum, naphtha
suròvo ravnanje raw deal
suròvo jajce raw egg
suròvo meso raw meat
suròva šala horseplay
suròve šege uncouth (ali rude, coarse) manners pl
suròva volna raw wool
suròvo železo pig iron
suròvo igrati šport to play rough
suròva hrana uncooked vegetarian food
suròva svila raw silk
suròvo stanje raw state - suròv (-óva -o) adj.
1. grezzo, greggio; vergine:
surova koža cuoio greggio
surova nafta (petrolio) greggio
surova svila seta greggia, seta cruda
surova volna lana greggia
2. crudo:
surova hrana cibo crudo
surovo meso carne cruda
3. (ki ni dokončno izdelan) greggio:
surova tkanina tessuto greggio
4. (nasilen) crudele, brutale, selvaggio, primitivo:
surov človek uomo crudele, brutale, primitivo
surovo zasliševanje interrogatorio brutale; ekst. terzo grado
surovi časi tempi selvaggi
5. pren. (neugoden, težaven) crudo, crudele:
surova zima inverno crudo
surova usoda destino crudele - sustain [səstéin] prehodni glagol
vzdrževati, oskrbovati, hraniti, preživljati; podpirati; podkrepiti; braniti; prenašati, nositi, prenesti, vzdržati, vztrajati, ne popuščati, ne prenehati; (pre)trpeti, utrpeti, prenesti (izgubo)
glasba obdržati (noto)
pravno odločiti v korist
to sustain an army oskrbovati vojsko
to sustain an attack vzdržati napad
to sustain conversation vzdrževati pogovor
to sustain comparison with dati se primerjati z
sustained efforts vztrajni napori
to sustain a family vzdrževati družino
sustaining food močna hrana
to sustain heavy losses imeti težke izgube
to sustain an injury biti ranjen
to sustain a theory podkrepiti, podpirati neko teorijo - svéž (-a -e) adj.
1. fresco:
svež kruh pane fresco
sveža hrana cibi freschi
sveža jajca uova fresche
sveže ribe pesce fresco
2. pren. fresco, recente, caldo:
sveže novice notizie recenti, calde
3. pren. fresco, nuovo:
sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove
4. (hladen) fresco, freddo:
svež veter vento freddo
sveža jutra mattinate fresche
5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
dovajati svež zrak portare aria fresca
obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
ekst. sveža novica primizie - svinj|a ženski spol (-e …)
1. das Schwein
doječa svinja Mutterschwein, die Muttersau
vodeča svinja die Bache
kmečka pasma svinj das Landschwein
pasme svinj Schweinerassen množina
gonič divjih svinj lovstvo der Rüde
hrana za svinje der Saufras (tudi figurativno)
lov na divje svinje die Saujagd
2. živalstvo, zoologija das Schwein (divja Wildschwein, domača Hausschwein, bradata Bartschwein, pritlikava Zwergwildschwein, progasta Bindenschwein)
gozdna svinja velikanka živalstvo, zoologija das Riesenwaldschwein
čopičasta svinja živalstvo, zoologija das Pinsel(ohr)schwein
svinja popkarica živalstvo, zoologija (pekari) das Nabelschwein
povodna svinja živalstvo, zoologija das [Flußschwein] Flussschwein
morska svinja živalstvo, zoologija ➞ → svinjek (hrbtoplavutni)
svinja bradavičarka živalstvo, zoologija das Warzenschwein
3. figurativno psovka: der Saukerl, das Arschloch, der Hund, (umazanec) die Drecksau, der Dreckskerl, das Dreckschwein, der Mistkerl
4. tehnika (nasedlina) die Sau
|
figurativno delati s čim kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen - svínja zoologija sow; swine; (za zakol) hog
divja svínja boar
morska svínja porpoise, dolphin; figurativno (lump) swine, hog, filthy (ali dirty) person, mean fellow
svínj! (figurativno) (filthy) swine!
hrana za svínje pig food, food for pigs, pigswill
lov na divje svínje boar hunt - svínjski de porc, de cochon ; (umazan) sale, malpropre ; (nespodoben) indécent, obscène
svinjska glava tête ženski spol de porc, hure ženski spol
svinjski kotlet côtelette ženski spol de porc
svinjska krma, piča (hrana) nourriture ženski spol (ali pâture ženski spol) pour les porcs
svinjska krača (kulinarika) jarret moški spol de porc, (gnjat) jambon(neau) moški spol
svinjska mast graisse ženski spol de porc, saindoux moški spol
svinjski mehur vessie ženski spol de porc
svinjsko meso (viande ženski spol de) porc moški spol
svinjski pastir porcher moški spol
svinjska pečenka rôti moški spol de porc
svinjsko rebrce (kulinarika) côte ženski spol de porc
svinjsko usnje peau ženski spol de porc, porc moški spol - svínjski de cerdo, de puerco, cochino ; fig inmundo , (nespodoben) indecente obsceno
svinjski mehur vejiga f de cerdo
svinjska glava cabeza f de cerdo
svinjski kotlet chuleta f de cerdo
svinjsko usnje piel f (ali cuero m) de cerdo
svinjsko meso (mast, pečenka) carne f (grasa f, asado m) de cerdo
svinjska krma (hrana) pasto m para cerdos; comida para cerdos (tudi fig)
svinjski pastir porquero m, porquerizo m
svinjska krača pernil m, (gnjat) jamón m
svinjsko rebrce costilla f de cerdo
svinjske (prašičje) noge manos f pl de cerdo