Franja

opomín (-a) m

1. ammonimento, avvertimento:
to naj ti bo v opomin questo ti serva di ammonimento

2. ammonizione; monito; rimprovero, biasimo; richiamo:
zaslužiti (hud) opomin meritare il biasimo
kaznovati koga z opominom infliggere un'ammonizione a qcn.
opomin k redu richiamo all'ordine

oppositore m (f -trice) nasprotnik, nasprotnica:
fiero, accanito oppositore hud, odločen nasprotnik

ôsa (-e) f zool. vespa (Vespa); ose vespidi (sing. -e) (Vespidae); pl.
lesne ose siricidi (sing. -e) (Siricidae)
zool. navadna peščena osa vespa d'oro, stilbo (Stilbum splendidum)
pren. hud, siten, razdražen kot osa essere noioso come una mosca
pren. skočiti, kot bi ga pičila osa saltare su subito
pren. biti preščipnjen (v pasu) kakor osa avere una vita, un vitino di vespa

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

pȁpren -a -o popran: -o jelo; -a cijena; papren čovjek hud, nagel človek

pedánt pedant; stickler

hud, strog pedánt stickler over trifles, formalist, excessively methodical (ali pedantic, orderly) person

pelar (iz)puliti (dlako, lase), (o)striči, lase (dlako) odstraniti; oskubsti koga; (o)lupiti

hace un frío que pela hud mraz je
pelarse izgubiti lase, dati se ostriči
pelarsela (vulg) onanirati
canta que se las pela poje neutrudljivo, poje čudovito

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

perçant, e [pɛrsɑ̃, t] adjectif predirljiv, prediren; vreščeč; figuré rezek, oster; bisiroumen

froid masculin perçant hud, oster mraz
voix féminin perçante vreščeč, predirljiv glas
yeux masculin pluriel perçants ostre oči

per-malē, adv. (per in malē) zelo slabo, zelo nesrečno, zelo neuspešno: nam Haedui, fratres nostri, pugnam nuper male (po novejših izdajah malam) pugnarunt Ci. ep. so doživeli hud poraz.

persistance [-sistɑ̃s] féminin vztrajanje (v čem), vztrajnost; trajanje; stanovitnost; trdovratnost

persistance des grands froids vztrajno hud mraz

pès dog; (v otroškem jeziku) bowwow; figurativno (psovka) scoundrel, rascal, cur, dog

mlad pès pup, puppy
pès čuvaj house-dog, watchdog
pès na verigi arhaično bandog
pès jazbečar terrier
lovski pès hound
trop, povezka lovskih psov a pack of hounds, dog couple
pès mešanec mongrel; ZDA žargon mutt
mesarski pès, doga mastiff
morski pès shark
ovčarski pès shepherd dog
pès prepeličar spaniel
pès ptičar pointer
stekel pès mad dog
ljubitelj psov dog lover, arhaično cynophile
oddelek za pse dog box
konopec, vrvica za psa lead, leash, slip
reja psov breeding of dogs
sledilni pès bloodhound
lačen kot pès as hungry as a wolf
utrujen kot pès dogtired
biti na psu (figurativno) to be on one's beam-ends
naščuvati psa na koga to set the dog on someone
priti na psa to go to the dogs, to go down in the world, (žargon) to go to pot
vem, kam pès taco moli (figurativno) I know which way the wind blows
razumeti se kot pès in mačka to agree like cat and dog
živita (gledata se) kot pès in mačka they live (ali lead) a cat-and-dog life
pès, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite
psom vstop prepovedan! no dogs admitted
pozor, hud pès! beware of the dog!
vidim, kam pès taco moli pri tebi I get your drift, I see what you're getting at

pès zoologija chien moški spol

psi (kot družina) canidés moški spol množine
pes čuvaj chien de garde, (velik) mâtin moški spol
lovski pes chien de chasse
morski pes requin moški spol, squale moški spol
ovčarski nemški pes berger moški spol allemand
pastirski pes (chien de) berger moški spol
policijski pes chien policier
pozor, hud pes! attention au chien!, chien méchant!
sledilni pes limier moški spol
sobni pes chien de manchon
pes vodnik chien d'aveugle
povržek psov chiennée ženski spol
razstava psov exposition ženski spol canine (ali de chiens)
biti na psu (figurativno) être ruiné (ali dans une misère noire), popularno être dans la purée (ali dans la dèche)
skotiti mlade pse chienner
psi, ki lajajo, ne grizejo chien qui aboie ne mord pas
živeti ko pes in mačka vivre comme chien et chat

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

peur [pœr] féminin strah, bojazen (de pred); groza

de peur (que, de) da ne bi
elle n'ose pas sortir avec ce chapeau, de peur du ridicule ne upa si iti ven s tem klobukom iz strahu, da ne bi bila smešna
à faire peur strašen, grozen
peur bleue hud strah, groza
avoir peur bati se (de quelqu'un, quelque chose koga, česa)
j'ai peur pour lui bojim se zanj
être laid à faire peur biti zelo grd
faire peur à quelqu'un pognati komu strah v kosti
mourir de peur umirati, umreti od strahu
prendre peur ustrašiti se, zbati se
il en a été quitte pour la peur samo ustrašil se je, poceni je ušel nevarnosti

pijánec drunkard; a drunken (ali intoxicated, tipsy) man; toper, soaker, boozer, tippler, guzzler; habitual drunkard

kroničen pijánec confirmed drunkard, sot, soak, soaker, an inebriate
hud pijánec a heavy drinker
pijánec se spreobrne, ko se v jamo zvrne who drinks, will drink again; once a drunkard, always a drunkard

pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.

1. zufolare, suonare il piffero

2. fischiare:
lokomotiva piska la locomotiva fischia
šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
da mi ne piskneš o tem e non fiatare!

pívec drinker

hud pívec hard drinker

pluie [plɥi] féminin dež; ploha; figuré toča

pluie annuelle letna množina padavin
pluie battante naliv, ploha
pluie de coups, de projectiles toča udarcev, izstrelkov
pluie d'or velika množina denarja
pluie de punitions toča kazni
pluie de sable peščeni vihar
pluie tombée količina dežja
pluie torrentielle hud naliv (ko se utrga oblak)
averse féminin de pluie ploha, naliv
eaux féminin pluriel de pluie deževnica
nuage masculin, temps masculin de pluie deževen oblak, deževno vreme
saison féminin des pluies deževna doba
le temps est à la pluie na dež kaže
ennuyeux comme la pluie silno dolgočasen
le jour a commencé sous la pluie dan se je začel z dežjem
faire la pluie et le beau temps imeti velik vpliv, imeti popolno oblast, vedriti in oblačiti
être à couvert de la pluie (figuré) biti na varnem
parler de la pluie et du beau temps govoriti banalnosti
craint la pluie! varuj pred vlago!
après la pluie le beau temps (proverbe) za dežjem pride sonce, figuré za slabim pride dobro

polaire [pɔlɛr] adjectif tečajen, polaren

cercle masculin polaire polarni krog
étoile féminin polaire, la Polaire (zvezda) severnica
mer féminin polaire Ledeno morje
nuit féminin polaire polarna noč
expédition féminin polaire ekspedicija na tečaj
froid masculin polaire hud, oster mraz; féminin polara