Franja

kočura samostalnik
izraža negativen odnos (hiša) ▸ viskó, kalyiba

kol [ou̯] moški spol (kôla …) der Pfahl (drevesni Baumpfahl, trsni Rebpfahl); s prečko: die Krücke
mučilni kol Marterpfahl
nasaditev na kol zgodovina die Pfählung
privezati na kol agronomija in vrtnarstvo anpfählen
natakniti na kol zgodovina aufpfählen, pfählen
hiša na koleh das Pfahlhaus, der Pfahlbau
figurativno rahel namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl

komfórten confortable, aisé

komfortna hiša maison ženski spol confortable

kôncem prep. (konec) alla fine, verso la fine, in fondo:
knjiga bo izšla koncem oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre
hiša koncem vasi una casa in fondo al paese
koncem koncev alla fin fine

kós² (komad) piece; (velik) chunk; (tanka rezina) slice; (del) part; (sladkorja) lump; (predmet) article

kós pohištva piece (ali pogovorno stick) of furniture; (glasbeni) piece (of music); (poti) stretch; (zemlje, gredica) bed, patch, plot
po kósu apiece, each
kós za kósom piece by piece, piecemeal
na kóse to pieces
kós mila a cake of soap
kós zemlje a plot (ali a piece, a patch) of land (ali of ground)
po čem je kós? how much apiece?
prodajajo se po kósu they are sold separately (ali singly)
blago (tekstil) po kósu piece goods pl
po tri funte kós at three pounds each
delo po kósu piecework, paid for piece rate (ali by the piece)
iz enega kósa of one piece
delati po kósu, od kósa (na akord) to do piecework, to work piece rate
hiša razpada kós za kósom the house is crumbling away bit by bit
razpasti na kóse to fall to (ali to break into) pieces
raztrgati na kóse to tear (ali to cut) to pieces, (skritizirati) to pull to pieces, to pick holes in
prodajati po kósu (na drobno) to sell by retail, to retail
razstaviti na kóse (demontirati) to take to pieces
razbiti na kóse to smash in pieces

kozmetičen pridevnik
1. (o negi telesa) ▸ kozmetikaiCvetovi so pomembna surovina v kozmetični industriji. ▸ A virágoknak fontos szerepük van a kozmetikai iparban.

2. (malenkosten; nebistven) ▸ kozmetikai
Z nekaj kozmetičnimi popravki je bil dokument potem sprejet v obliki reformne pogodbe. ▸ Kicsit megkozmetikázva, az okmányt később elfogadták reformszerződés formájában.
BMW serija 5 je preteklo leto doživela nekaj kozmetičnih popravkov. ▸ kontrastivno zanimivo A BMW 5-ös sorozat az elmúlt évben megélt néhány kozmetikai beavatkozást.

kraljevsk|i [é] (-a, -o) königlich, Königs- (par das Königspaar, družina die Königsfamilie, hiša das Königshaus, krona die Königskrone)
kraljevsko se zabavati sich königlich amüsieren

kraljévski royal

kraljevska hiša maison ženski spol royale
kraljevska igra les échecs moški spol množine
kraljevsko royalement, comme un roi

kraljévski (-a -o) adj.

1. reale; sovrano; knjiž. scettrato:
kraljevska hiša, krona casa reale, corona reale
kraljevska dvojica la coppia reale
zool. kraljevski ptič tiranno (Tyrannus tyrannus)

2. pren. (veličasten, obilen) regale:
kraljevsko plačilo ricompensa regale

kriminálen (-lna -o) adj.

1. criminale; criminoso:
kriminalna organizacija organizzazione criminale
kriminalna dejanja azioni criminose, delitti

2. pog. pessimo, inaccettabile:
hiša je v kriminalnem stanju la casa è in pessimo stato
pren. kriminalen izvajalec assassino

3. (kriminalističen) di polizia, investigativo, criminale:
kriminalni agent, inšpektor agente di polizia, investigativo; ispettore di polizia
kriminalna policija polizia criminale, Criminalpol

4. lit., film. poliziesco, giallo:
kriminalni roman (romanzo) giallo

lenocinio moški spol zvodništvo

casa de lenocinio javna hiša, bordel

lesén² wood, wooden, made of wood; figurativno stiff, clumsy, awkward

leséna koča, koliba wooden hut
lesén čevelj wooden shoe, (cokla) sabot, clog
leséna lopa wooden shed
leséna hiša wooden (ali timber) house; ZDA frame house
lesén gradbeni oder wooden (building workers') scaffold
leséno kladivo mallet
lesén moznik, klin wooden plug; dowel
leséna obloga wooden lining (ali facing, revetment)
leséna prevleka wooden covering
lesén pòd wooden floor
lesén opaž wainscot(t)ing
leséno pihalno glasbilo woodwind instrument
leséno ohišje (radijskega aparata) wood cabinet
leséna rešetka, mreža wooden lattice
lesén stol wooden stool, (nizek) ZDA cricket
lesén stolp wooden tower
lesén strop panel(l)ed wood ceiling
lesén (cestni) tlak woodenpavement
lesén tram, leséno bruno timber (ali wooden) beam

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

letovíški

letovíški gost summer visitor
letovíški dom holiday home
letovíška hiša holiday home
letovíška obleka holiday wear, (na obali) beach wear

lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
au lieu de namesto
au lieu que namesto da, medtem ko
en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
lieu commun banalnost, trivialnost
lieu de naissance rojstni kraj
lieu de travail delovno mesto
lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
lieu du domicile kraj stalnega bivališča
lieu de pélerinage božja pot
lieu de la scène prizorišče
lieu de rassemblement zbirališče
lieu du supplice morišče
lieu touristique turističen kraj
lieu de départ odhodni kraj
lieu de destination namenilni kraj
en lieu de sûreté na varnem
lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
en tous lieux vsepovsod
en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
sur les lieux na mestu
se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
avoir lieu vršiti se, goditi se
avoir lieu de imeti povod za
n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
s'il y a lieu če bo treba
il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
donner lieu dati povod, povzročiti
donner lieu de upravičevati, dovoljevati
ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
tenir lieu de nadomestiti

lord¹ [lɔ:d] samostalnik
gospodar, vladar (of)
figurativno mogočnik, velikaš, magnat
zgodovina fevdni gospod
poetično & šaljivo soprog, mož; lord (član angl. Zgornjega doma)
poetično posestnik
astronomija dominanten planet

Lord lord (član angl. višjega plemstva od barona do vojvode, naslov za mlajšega sina vojvode ali markiza), naslavljanje nekih angl. dostojanstvenikov
the Lord bog
our Lord Kristus
Lord's prayer očenaš
Lord's supper evharistija zadnja večerja, obhajilo
Lord's day gospodov dan, nedelja
Lord's table oltar; zadnja večerja, obhajilo
the lords of creation človeštvo; šaljivo krone stvarstva, možje
her lord and master (ali mate) njen mož
to live like a lord gosposko živeti
drunk as a lord pijan ko krava
to act the lord vesti se ko lord
to swear as a lord preklinjati ko Turek
House of Lords Hiša lordov, angl, Zgornji dom
Lords Commissioners visoki predstavniki angl. vlade
Lord Chancellor angl. vrhovni sodnik
Lords of the Admiralty ministrstvo mornarice
Lords of the Treasury finančno ministrstvo
First Lord minister
Lord Mayor londonski župan
Lord Privy Seal varuh kraljevega pečata
lords spiritual škofje, člani Zgornjega doma
lords temporal ostali lordi v Zgornjem domu
Lord Justice sodnik prizivnega sodišča
Lord Protector lord protektor, vzdevek Oliverja Cromwella

lūgubris -e (lūgēre)

1. žalen, žalujoč: eiulatio, lamentatio Ci. ali cantus Ci., H. tožba za umrlim, nárek, narék(anje), narícanje, carmen Ci. žalostinka, žálostnica, l. vestis Ter., Iust. ali sordes lugubres Ci. žalno oblačilo, žalna obleka (oprava), per XL annos non cultu nisi lugubri egit T. v žalni opravi, toda l. sagum H. preprost, umazan plašč, annus lugubris duorum consulum funeribus L. žalostno, polno žalovanja; subst. lūgubria -ium, n žalna obleka (oprava): Pr., Sen. tr., lugubria indue O., l. ponere (sleči) O.

2. žalujoč, žalosten, (o)tožen, žaloben: domus L. hiša žalosti, Clymene, genitor, pectora O., vultus O., Sen. tr.; meton. žaloben, žalosten =
a) žalost vzbujajoč, zlonosen, nesrečo prinašajoč, nesrečen: bellum H., sidus Val. Fl., dies Suet. ali = zlokoben, zlovešč, grozo (strah) vzbujajoč: ales H. ptica zlokobnica, zlokobna ptica glasnica.
b) = mil, otožen, ganljiv, milotožen: vagitus, vox Lucr., verba O. — Adv.

1. lūgubriter žalobno, milo, otožno, milotožno: eiulare Ap. žalobno zajokati, zagnati otožen jok, milo se zjokati.

2. lūgubre
a) žalobno, milo, otožno, milotožno: clamare, sibilare Amm.
b) zlokobno, zlovešče: cometae sanguinei l. rubent V., sonitu l. minaci Mulciber immugit Sil.

Opomba: Pesniki (Lucr., O., Sil.) včasih merijo lugúbris.

madre

A) f

1. mati:
divenire madre zanositi; roditi
per parte di madre po materini strani
succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
fare da madre a qcn. biti komu mati

2. relig. sestra:
madre superiora prednica

3. pren. mati; vir, vzrok

4. matrica

5.
dura madre anat. trda možganska opna
pia madre mehka možganska opna

B) agg.

1.
lavoratrice madre mati delavka

2.
idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
lingua madre (madrelingua) materni jezik
casa madre relig. matična hiša
regina madre kraljica mati
scena madre gled. ključni prizor

majáti to shake; to sway; (močno) to rock

potres maje tla an earthquake rocks the ground
veter maje drevesa the wind sways the trees
majáti z glavo to shake one's head
majáti se to shake, to sway, to vacillate, to waver, to totter; (zob) to be loose; (v hoji) to stagger, to totter
drevesa se majejo v vetru the trees sway in the wind
hiša se je majala od eskplozij the house was rocked by (ali with) explosions

malaffare m
di malaffare invar. nepošten, sramoten, gnusen:
gente di malaffare lopovi, barabe
donna di malaffare vlačuga, cipa, prostitutka
casa di malaffare javna hiša, bordel