Franja

shrill [šril]

1. pridevnik (shrilly prislov)
kričav, vreščav; rezek, oster, predirljiv
figurativno glasen, oster (pritožba, obtožba); kričeč (barva); zbadljiv
figurativno trdovraten, zagrizen

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
poetično vreščavo govoriti (peti, se smejati); kričati, (za)vreščati; ostro (rezko, vrešče) (kaj) zavpiti, zakričati

to shrill out, to shrill forth kričé, vreščé zahtevati

silab(e)ar zlogovati, po zlogih govoriti; črkovati

sileō -ēre -uī (—) (iz kor. *sē[i]- popuščati, puščati v miru; prim. lat. sinō2, got. ana-silan popuščati, nehati, utihniti)

1. molčati, biti tih(o), umolkniti, obmolkniti; abs.: silete et tacete Pl., lingua sile O., optimum quemque silere L., silens ac prope mutum agmen incessisse L., muta silet virgo O., locus ille silentibus aptus O., in avito suburbano obstrepentīs forte ranas silere iussit Suet., sedentibus ac silentibus cunctis Suet.; z de: ceteri de nobis silent Ci., de re publica ut sileremus Ci.; brezos.: de iurgio siletur Ter., silebitur toto iudicio de maximis illius furtis Ci., quoniam de utraque (sc. vitā morteque) siletur S. Od tod adj. pt. pr. silēns -entis molčeč, molčečen, tih, tihoten: silenti agmine L., Cu., coetu silenti Val. Fl.; poseb. evfem. o pokojnikih: umbrae silentes V., animae silentis Pr., populus silens Cl.; tako tudi subst. silentēs -um, m molčeči = umrli, rajn(k)i, pokojni(ki) v podzemlju: rex silentum (= Pluto) O., Cl., sedes silentum O. = podzemlje, pia turba silentum Val. Fl., silentum concilium V., coetus silentum Lucan.; toda: (sc. Pythagoras) coetusque silentum dictaque mirantum magni primordia mundi et rerum causas … docebat (sc. svoje učence, pitagorejce, ki so morali od 2 do 5 let molčati, preden so bili sprejeti v Pitagorov „red“) O. Adv. silenter molče, tiho: Vulg., Eccl.

2. trans. zamolč(ev)ati, molčati o čem, zatajiti (zatajevati), ne omeniti (omenjati) česa, ne (spre)govoriti o čem: tu hoc silebis Ci. ep., ea merita silere non possum Ci., silere nefas Cu., facti culpam O., fortia facta silendo O., nec te, iuvenis memorande, silebo V., neque te silebo, Liber H., nulla me tellus silet Sen. tr.; v pass.: Plin., Plin. iun., Amm. idr., ea res, via, vitium siletur Ci., quod ego … facile patior sileri Ci., per quem tria verba silentur O., mala causa silenda est O., sileantur fraudenturve laude suā L., rei publicae tempora, quae sileri Agricolam non sinerent T.; z odvisnim vprašanjem: qua tulerit mercede, sile O.; z inf.: ut sileat verbum facere Auct. b. Hisp. da ne zine niti besedice. Od tod subst. gerundiv silenda -ōrum, n kar je treba zamolčati, skrivnosti, tajnosti, misteriji, otajstva: si coacta caritate eius silenda enuntiasset L., arcana et silenda Cu.

3. metaf.
a) (o neživih subj.) molčati, biti tih(o), mirovati (večinoma pesn.): silent late loca V. daleč naokoli je vse tiho, intempesta silet nox V., silet campus, aequor V., mare Val. Fl., immotaeque silent frondes, silet umidus aër O., aura silet Col., unde hiemes ventique silent Stat., diem quoque tepidum silentemque a ventis eligat Col., siluere venti Sen. tr., cuncta silent O., neque si chartae sileant, quid bene feceris, mercedem tuleris H.
b) biti tih(o), mirovati, ne biti aktiven, ne biti dejaven, praznovati, biti brez dela (brezdelen), (pre)nehati, (pre)nehovati, (pre)nehavati, ponehati (ponehovati, ponehavati), biti brez veljave, ne imeti veljave, ne veljati; o neživih subj.: silent leges inter arma Ci., leges bello siluere coactae Lucan., silent carmina Lucr., ne sileret sine fabulis hilaritas Petr., si quando ambitus sileat Ci., dum silent virgae Col. še ne brstijo; o živih bitjih: silent diutius Musae Varronis Ci., cum refovet fixaque silet Gradivus in hasta Val. Fl., nec ceterae nationes silebant T., pulsi per longa saecula siluerunt immobiles (sc. hostes) Amm. Od tod adj. pt. pr. silēns - entis molčeč, tih, miren: luna silenti Ca., Col., silenti nocte V., silente nocte Tib., nocte silenti O., Petr., silente caelo Plin., dumisque silentibus errat V., luci silentes Sil., venti silentes Col., quercus silentes Lucan. ki ne dajejo prerokb, ki ne prerokujejo, unda silens Val. Fl., materia silens Plin. les, ki ne poka, aerarium silens et quietum Plin. iun., anni silentes Cl. leta molčanja (pri pitagorejcih; gl. zgoraj pod 1.), ova silentia Col. v katerih se še ne gibljejo piščančki; o rastl. = še ne brsteč: flos, sarmentum, surculi, vineae Col.

similize [símilaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
izraziti s prispodobo, pojasniti, razložiti; uporabljati prispodobe, govoriti v prispodobah

slang [slæŋ]

1. samostalnik
slang, žargon, jezik, ki ga uporabljajo v mejah določenega stanu ali poklica, cehovski jezik, spakedran jezik

thieves' slang žargon tatov, zlikovcev

2. prehodni glagol
uporabljati slang (žargon); prostaško govoriti
pogovorno zmerjati (koga)

slanging match sleng silovit, vroč besedni boj z zmerjanjem

slummock [slʌ́mək] neprehodni glagol
pogovorno poželjivo požirati, goltati; neotesano se vesti in govoriti
sleng prebijati se (skozi življenje)

slungare

A) v. tr. (pres. slungo) podaljšati

B) ➞ slungarsi v. rifl. (pres. mi slungo)

1. podaljšati se

2. zadržati se (pri čem), na dolgo govoriti (o čem)

snuffle [snʌfl]

1. samostalnik
obvohavanje; smrkanje, sopenje, hlipanje, glasno dihanje; govorjenje skozi nos, nosljanje
figurativno nenaravno (afektirano, licemersko) govorjenje
množina, medicina kroničen nahod

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vohljati; smrkati, sopsti, glasno dihati; govoriti skozi nos, nosljati, govoriti kot prehlajen človek; licemersko govoriti
prehodni glagol
izgovarjati skozi nos (out, forth)

sob² [sɔb] neprehodni glagol
ihteti, krčevito jokati, hlipati, ihte govoriti; loviti zrak z odprtimi usti; ječati, stokati
prehodni glagol
ihte izgovoriti (večinoma out)

to sob one's heart out krčevito jokati, ihteti
to sob o.s. to sleep od jokanja zaspati

soliloquer [sɔlilɔke] verbe intransitif govoriti sam s seboj

soliloquize [səlíləkwaiz] neprehodni glagol
govoriti sam s seboj
prehodni glagol
reči (kaj) samemu sebi

spakováti se -ujem se
1. kreveljiti se, praviti grimase: spakovati se komu
2. neprirodno, afektirano, namješteno se vladati ili govoriti: govori slovensko, kaj se spakuješ po nemško; spakovati se v jeziku; pri kosilu se spakuje kot kakšna imenitna dama
3. rugati se: spakovati se komu

sparlare v. tr. (pres. sparlo)

1.
sparlare di qcn. obrekovati koga

2. govoriti nepremišljeno, grdo

speak out neprehodni glagol
glasno in jasno govoriti; odkrito povedati, brez premišljevanja; pokazati se
prehodni glagol
izraziti, izjaviti, izpovedati

speak up neprehodni glagol
glasno in jasno govoriti, povzdigniti glas; odkrito, brez oklevanja ali strahu govoriti (povedati); zavzeti se (for za)

speak up! na dan z besedo!
he spoke up for her potegnil (zavzel) se je zanjo

splatter [splǽtə]

1. samostalnik
škropljenje, štrcanje, brizgljaj
figurativno zmešnjava

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
pljuskati, štrcati (on na)
poškropiti, umazati; klokotati; nerazumljivo govoriti

splutter [splʌ́tə]

1. samostalnik
zmedeno, brezzvezno govorjenje; nesmisel; prepir(anje); prasket(anje) (masti na ognju, sveče ipd.)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
hitro, nerazumljivo, razburjeno govoriti; pljuskati, brizgati (o vodi)
avtomobilizem, aeronavtika hreščati, "kašljati"; cvrčati, sikati, prasketati (mast, sveča)

spout² [spáut] prehodni glagol
izmetavati, izbrizgati, izbljuvati (tekočino); opremiti z dulcem, z odvodno cevjo
pogovorno deklamirati (verses stihe)
pompozno govoriti, besedovati
sleng dati v zastavljalnico
neprehodni glagol
brizgati (from iz)
štrcati (o kitu)
figurativno deklamirati, imeti pompozen govor

he is fond of spouting on rad pompozno govori
the whales were spouting kiti so brizgali vodo v zrak

sprechfaul ki se mu ne ljubi govoriti

spregovoríti -im, spregovori -ite, spregovoril -ila
1. progovoriti, početi govoriti: otrok je zgodaj spregovoril
2. progovoriti, reći svoju riječ, reč: končno bo moral spregovoriti svojo besedo; spregovoriti samo nekaj besed; ne da mi spregovoriti; nazadnje so spregovorili topovi
3. progovoriti, porazgovoriti se: treba bo spregovoriti z očetom