Franja

ocasión ženski spol prilika, priložnost, ugoden čas; povod

con ocasión de o priliki, ob, zaradi
de ocasión antikvaričen, že rabljen
compra de ocasión priložnosten nakup
discurso de ocasión priložnosten govor
libreria de ocasión antikvariat
en esta ocasión ob tej priliki
en aquella ocasión tedaj, ob tistem času
en (ali a) la primera ocasión ob prvi prtliki
en ocasiónes priložnostno, tu pa tam
aprovechar la ocasión izkoristiti priložnost
asir (coger, tomar) la ocasión por la melena, por los cabellos popasti priliko
dar ocasión (a) dati povod (za)
perder la ocasión zamuditi priliko
tomar ocasión (para) (kot) povod vzeti; izkoristiti (za)
si se presenta la ocasión o priliki
tener ocasión de censura imeti povod za grajo
a la ocasión la pintan calva treba je pograbiti priliko
la ocasión hace al ladrón prilika naredi tatu

oc-caecō -āre -āvī -ātum (ob in caecāre)

1. slepiti, oslepiti (oslepljevati): Plin., occaecatus pulvere effuso hostis L., o. oculos Cels., quidam subito occaecati sunt Cels. so oslepeli.

2. metaf.
a) slepiti, oslepiti (oslepljevati), preslepiti (preslepljati), zaslepiti (zasleplj(ev)ati): occaecat animos fortuna L., o. pacis consilia L., occaecati cupiditate, stultitiā Ci.
b) narediti (delati) kaj brezčutno: timor occaecaverat artūs V. (Cul.).
c) (po)temniti, zatemniti (zatemnjevati), mračiti, omračiti (omračevati): Lucan., noctis et nimbûm occaecat (sc. diem) nigror Pac. fr., tam densa caligo occaecaverat diem, ut … L., solem vides satin ut occaecatus est prae huius corporis candoribus Pl.; pren.: obscura narratio totam occaecat orationem Ci. naredi (dela) ves govor nejasen (nerazumljiv).
d) pokri(va)ti, zakri(va)ti, narediti (delati) nevidno: fossas Col., terra semen occaecatum cohibet Ci.; pren.: quae (sc. ratio vitem colendi) velut ignorantiae tenebris occaecata Col.

oc-cipiō -ere -cēpī (-coepī) -ceptum (ob in capere; nam. pf. occēpī ali occoepī klas. coepī)

1. trans. priče(nja)ti, zače(nja)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se česa: Pl., quaestum Ter., magistratum L., T. nastopiti; z inf.: regnare occepit L., socordius ire occepere S. fr., vexillum flagitare occipiunt T.; abs.: ita ut occepi Pl. kakor sem rekel, kakor rečeno (stalno reklo, s katerim govornik povzema prekinjeni govor); pass.: quod occeptum est Pl.; z inf.: fabula occepta est agi Ter.

2. intr. priče(nja)ti, zače(nja)ti se: dolores occipiunt Ter., hiems occipiebat T., a meridie nebula occepit L. se je dvignila (po drugih excepit), iuventas occipit pueris Lucr.

Opomba: Star. fut. II occepsō -is -it: Pl.

odgovor [ô] moški spol (-a …)

1. die Antwort (negativni verneinende, pritrdilni bejahende Antwort, die Bejahung)
karta za odgovor die Antwortkarte
kupon za odgovor der Antwortschein
znamka za odgovor das Ruckporto
imeti odgovor na jeziku die Antwort auf den Lippen haben
sporočiti odgovor Bescheid geben/sagen
na to (vprašanje) ne vem odgovora da bin ich überfragt

2. na kaj: die Erwiderung (ustni mündliche, pisni schriftliche Erwiderung, das Antwortschreiben, Rückschreiben)
na povabilo: pozitivni odgovor die Zusage
negativni odgovor die Absage
prosimo za odgovor u. A. w. g. (um Antwort wird gebeten)

3. na vprašanje, pismo: die Beantwortung (der Frage/Ihres Schreibens)
ki je brez odgovora unbeantwortet (ostati unbeantwortet bleiben)
pismo tudi: unerwidert

4. (reakcija) die Rückäußerung, Rückantwort; nasprotni: die Gegenäußerung, Entgegnung

5.
govor in odgovor Rede und Gegenrede

6. obvestilo ustanovi: die Meldung (da česa ni Fehlmeldung)

odvisen dependent (od on); subordinate

odvisni stavek subordinate clause
odvisni govor gramatika indirect speech
biti odvisen od to depend upon, to be subject (ali subordinate) to
to je odvisno od... that depends upon...

odvísen (-sna -o) adj.

1. odvisen od dipendente da:
biti gospodarsko odvisen od dipendere economicamente da
vse je odvisno od sreče tutto dipende dalla fortuna

2. subordinato, soggetto:
žena je bila včasih odvisna od moža la moglie era prima soggetta al marito
mat. odvisna spremenljivka variabile dipendente
lingv. odvisni govor discorso indiretto
odvisni stavek (proposizione) subordinata
odvisni skloni casi obliqui
ekon. odvisni stroški costi variabili

3. (zasvojen) dipendente:
odvisen od alkohola alcoldipendente
odvisen od droge tossicodipendente
odvisen od zdravil farmacodipendente

odvísen -sna -o prid.
1. dependent; subordonat
□ biti odvisen od a depinde
2.
□ odvisni govor lingv. vorbire indirectă

oraison [ɔrɛzɔ̃] féminin molitev

oraison dominicale očenaš
oraison funèbre nagrobni govor
oraison mentale tiha molitev

ōrnāmentum -ī, n (ōrnāre)

1. oprava, oprema, oborožitev, vojaška (bojna) oprava (obleka), potrebščina: ornamenta absunt Pl., oprava (obleka), ornamenta (potrebščine) a chorago sumpsit Pl., copias, ornamenta (vojne zaloge), praesidia vestra Ci., pacis ornamenta Ci. potrebščine, per ornamenta percuti Sen. ph., ornamenta boum ali elephantorum Auct. b. Afr. vprega, oprava.

2. lišp, lepotičje, okras(je), nakit, dragotina, dragocenost(i), poseb. ženski nakit, žensko okrasje, ženska toaleta: Pl., Ter., Vitr. idr., pecunia et ornamenta ex fano Herculis C., quod auri, argenti, ornamentorum fuit Ci., triumphalia ornamenta T. znamenja zmagoslavja, ornamenta feminarum Q.

3. metaf.
a) slava, sloves, odličnost, (o)kras, dika: Hortensius lumen atque ornamentum rei publicae Ci., amicitiae, senectutis Ci., ornamento est civitati C. je državi v okras; poseb. okras(je), okraševanje, nakit, lepotíne, odlične lastnosti govora: H., ornamenta orationis Ci., elocutionis, eloquentiae Q., oratoria ornamenta dicendi Ci., oratio ornamentis abundat Ci. govor je bogato okrašen.
b) odlika, priznanje, odličje, odlikovanje, počastitev, čast, izkazovanje časti: nullum a Pompeio habuit ornamentum N., omnia generis, nominis, honoris insignia atque ornamenta Ci., ornamenta et beneficia populi Romani Ci., amicitiam populi Romani sibi ornamento et praesidio … esse oportere C., consularia ornamenta Iust. ali uxoria ornamenta Suet. naslov in dostojanstvo, rerum gestarum ornamenta Ci. sijaj.

osmŕten (-tna -o) adj. di, della morte; funebre:
osmrtni govor discorso funebre
osmrtno obvestilo necrologio

óster (-tra -o) adj.

1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
oster nož coltello tagliente
ostri zobje denti aguzzi
ostro rezilo lama affilata

2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
ostra brada barba ispida
oster veter vento brusco
oster mraz un freddo pungente

3. acuto, netto:
ostri obrisi contorni netti

4. acuto; penetrante:
oster vid vista acuta

5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
ostre besede parole dure
oster odgovor risposta recisa
ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
oster pok scoppio assordante
ostra bolečina dolore lancinante
ostra svetloba luce abbagliante
oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
oster okus gusto acre
ostro podnebje clima rigido
oster ovinek curva brusca
ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
ostre črte na obrazu lineamenti marcati

7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
oster um un ingegno fino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
imeti oster nos avere fiuto, naso
šport. ostra igra gioco duro, pesante
gastr. ostra paprika peperone piccante
fot. ostra slika immagine netta, nitida
ostra moka farina grossa
mat. ostri kot angolo acuto
bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
oster ton tono imperativo
knjiž. oster besedni spopad tenzone
oster govor catilinaria
pren. oster kritik catone
oster okus agrume
oster ukor rampogna, sfuriata
oster vonj afrore, fortore
ostra bolečina fitta, spasimo
ostra graja intemerata, strigliata
agr. ostra pšenica grano duro

osúpiti ébahir, abasourdir, éberluer, étourdir, sidérer, méduser, interloquer, effarer, étonner, ahurir, époustoufler, stupéfier, rendre stupéfait, suffoquer, figer ; familiarno sidérer, estomaquer, épater, ébaubir

osupil me je s svojimi izjavami il m'a suffoqué avec ses déclarations
osupila me je tolikšna drznost je suis resté stupéfié devant une telle audace
ta novica bo osupila mnogo ljudi cette nouvelle va surprendre bien des gens
njegov govor je osupil vse navzoče son discours a stupéfié toute l'assistance
novica o katastrofi je osupila vse la nouvelle de la catastrophe a sidéré tout le monde

otróški (-a -o) adj. del bambino, dei bambini, per bambini, infantile, d'infanzia; pediatrico:
otroški organizem l'organismo del bambino
otroška domišljija la fantasia dei bambini
otroški govor il linguaggio dei bambini
otroška bolezen malattia infantile (tudi pren.)
muz. otroški zbor coro di voci bianche
otroška obleka, postelja, soba vestito per bambini; letto per bambini, letto del bambino; lettino, stanza dei bambini
otroška mornarska obleka marinara
otroški film film per bambini
otroški vrtec scuola materna; asilo infantile, d'infanzia
otroške jasli asilo nido
otroška klinika clinica pediatrica
otroška negovalka puericultrice
otroški zdravnik pediatra
otroški dodatek assegni familiari
otroška pisava scrittura infantile
gastr. otroški piškoti savoiardi
med. otroška paraliza paralisi infantile, poliomelite
med. otroška smola meconio
otroška soba nursery
otroška stajčica corpetto
farm. otroška svečka nipiosupposta
igre otroška troblja trombetta
šport. otroška vlečnica telebaby
otroška vzgojiteljica maestra giardiniera
obl. otroški pajac pagliaccetto
otroški plašč paltò
otroški voziček carrozzella, passeggino
otroško strašilo gattomammone
med. otroško zdravstvo pediatria

otvorítven inaugural, d'inauguration

otvoritveni govor discours moški spol d'inauguration (ali inaugural)
otvoritvena seja séance ženski spol, cérémonie ženski spol inaugurale

otvorítven inaugural; de inauguración

otvoritveni govor discurso m inaugural

otvoritven|i (-a, -o) Eröffnungs-, Einweihungs- (govor die Eröffnungsrede, Einweihungsrede, koncert das Eröffnungskonzert, nagovor die Eröffnungsansprache, bilanca die Eröffnungsbilanz, predstava die Eröffnungsvorstellung, seja die Eröffnungssitzung, svečanost die Einweihungsfeier, Eröffnungsfeier, tekma das Eröffnungsspiel, slovesnosti Eröffnungsfeierlichkeiten množina)

panegírico hvalni

discurso panegírico hvalni govor
panegírico m slavospev, panegirik

piperātus 3 (piper) popran, (p)opopran: aceti piperati Col., piperato vitello, garum piperatum Petr.; pren.: non fuit Autolyci tam piperata manus Mart. tatinska, kradljiva, facundia Sid. oster, zajedljiv govor; subst. piperātum -ī, n poprova ((p)opoprana) omaka: in piperatum conicitur Cels., quae alii condita, alii piperata appellant Plin.

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

plêsti (plêtem)

A) imperf.

1. lavorare a maglia, sferruzzare; agucchiare:
plesti nogavice fare la calza

2. intrecciare, intessere; tessere:
plesti vence intrecciare ghirlande
plesti kite fare le trecce
plesti košare intrecciare cesti
plesti s slamo impagliare
pren. plesti hvalnice komu tessere le lodi di qcn.

3. pren. tramare, ordire:
plesti zaroto tramare una congiura

4. pren. inventare:
plesti laži inventare menzogne
plesti besede o parlare, discorrere di

5. pren. macchinare, creare

B) plêsti se (plêtem se) imperf. refl.

1. girare; manifestarsi, apparire

2. diffondersi:
čudne govorice se pletejo o dogodku sul fatto si diffondono strane dicerie

3. pren. accadere, succedere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govorica se mu plete farfuglia, si impappina
govor se je pletel o si parlò, si discorse di
vprašanje, ki se je dolgo pletlo po njegovih možganih un problema che lo aveva assillato a lungo
plesti se s kom avere rapporti (intimi) con qcn.