Franja

vèn adv.

1. fuori:
hoditi ven in noter andare dentro e fuori
vsi ven! tutti fuori!
trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

2. fuori (di casa, all'estero):
pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
igre iti ven z adutom giocare l'atout
pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli

venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

venir bien pristati (obleka)
no me viene to mi ni prav
viene borracho čisto pijan je
la República por venir bodoča republika
verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
viene en el diario je v časopisu
ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
al venir él ob njegovem prihodu
venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
¡venga esta carta! daj mi to pismo!
¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
venir a: venir al mundo na svet priti
le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
hacer venir al suelo na tla vreči
vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
venir de: de ello viene iz tega sledi
venir de hacer pravkar napraviti
venir en: venir en ayuda priti na pomoč
no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
vino en declarar que končno je izjavil, da
vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
¡venga por acá! pridite semkaj!
venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
venir corriendo priteči
venir volando prileteti
viene cansado utrujen je
vengo herido ranjen sem
venir molido do smrti sem utrujen
eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
venirse a alg. napasti koga
venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)

vente [vɑ̃t] féminin prodaja; poseka (gozda)

contrat masculin de vente prodajna pogodba
prix masculin de vente prodajna cena
vente à crédit, au comptant; à tempérament prodaja na up, za gotovino, na obroke
vente en gros, au détail prodaja na debelo, na drobno
vente aux enchères, à l'encan prodaja na dražbi, dražba
vente totale, de liquidation razprodaja
vente exclusive, forcée samoprodaja, prisilna prodaja
vente de fin de saison sezonska razprodaja
vente à l'emporter prodaja čez cesto, ulico
vente au rabais, vente-réclame prodaja s popustom, reklamna prodaja
en vente ici se prodaja tu
mettre en vente dati na prodaj
marchandise féminin de vente, hors de vente blago, ki gre, ne gre v prodajo

ventral [véntrəl]

1. pridevnik
trebušen

ventral gill, fin trebušna škrga, plavut

2. samostalnik
trebušna plavut

ventrálen (trebušen) ventral

ventrálna plavut (škrga) ventral fin (gill), ventral

viják vis ženski spol ; (z matico) boulon moški spol ; (ladijski, letalski) hélice ženski spol

brezkončni vijak vis sans fin
lesni vijak vis à bois
priviti, pritegniti vijak serrer, bloquer une vis
popustiti, odviti vijak desserrer une vis
z vijakom pritrditi fixer avec une vis
priviti vijak (figurativno) serrer la vis
priviti davčni vijak (figurativno) serrer la vis des impôts, augmenter les impôts (ali les charges fiscales)

viják tornillo m ; (elisa) hélice f

ladijski vijak hélice f
brezkončni vijak tornillo sin fin
priviti vijak apretar un tornillo
priviti davčni vijak (fig) aumentar los impuestos

vis [vis] féminin vijak

vis mère, vis femelle matica vijaka
escalier masculin à vis polžaste stopnice
vis sans fin (technique) brezkončni vijak
serrer la vis priviti vijak
serrer la vis à quelqu'un (populaire) podvzeti ostre mere proti komu

vita¹ f

1. biol. življenje:
vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
dare la vita a qcn. koga roditi
dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
esser in fin di vita umirati
essere in vita živeti
far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
perdere la vita izgubiti življenje, umreti
privar della vita umoriti
rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
restare, rimanere in vita preživeti
salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
togliersi la vita narediti samomor
ne va della vita gre za življenje ali smrt
vender cara la vita drago prodati svoje življenje

2. življenje (v časovnem trajanju):
l'altra vita večno življenje
a vita dosmrtno
in vita mia v svojem življenju
vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
vita media povprečna življenjska doba
passar a miglior vita preminiti, umreti

3. življenje (način):
vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
che vita! življenje pa tako!
la dolce vita sladko življenje
ragazza di vita pocestnica
ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
avere una doppia vita živeti dvojno življenje
cambiar vita začeti novo življenje
fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
fare una bella vita živeti brezskrbno
fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
fare una vita da cani živeti pasje življenje

4. pren. trajanje

5. moč; življenjska sila

6. pren. živost, živahnost:
una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica

7. bitje, oseba; živa duša:
non c'è traccia di vita ni žive duše

8. sloves

9. življenje, življenjepis:
una vita romanzata romansirano življenje

10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto

vóh (sens moški spol de l')odorat moški spol , olfaction ženski spol , flair moški spol (tudi figurativno)

imeti dober voh avoir l'odorat fin, figurativno avoir du flair (ali du nez)
organ voha organe moški spol de l'odorat

vozóvnica billete m , A boleto m ; (ladijska) pasaje m

enosmerna vozovnica billete de ida, billete sencillo
povratna vozovnica billete de ida y vuelta
nedeljska vozovnica billete de fin de semana
prosta vozovnica billete gratuito
kupiti vozovnico za (Pariz) tomar (ali sacar) billete para (París)

vrh prep.

1. sopra:
vrh hriba sopra il monte
nositi vrh obleke plašč portare il cappotto sopra l'abito
do vrh glave sem jih sit ne ho fin sopra i capelli

2. oltre a:
ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje per aver guidato in stato di ubriachezza fu privato, oltre al resto, anche della patente di guida

3. (v vezniški rabi) inoltre, anche, per di più:
bila je lepa, vrh tega pa tudi pametna era bella e per di più intelligente
pisar. vrh tega arroge, arrogi

vzdihljáj (-a) m

1. sospiro, respiro

2. knjiž. sussurro, mormorio:
biti v poslednjih vzdihljajih essere completamente logoro (di vestito e sim.)
biti, ležati v poslednjih vzdihljajih essere in fin di vita

vzéti prendre ; (sprejeti) recevoir, accepter ; (odvzeti) ôter, enlever, retirer

vzeti iz tirer de, prélever sur
vzeti nase assumer quelque chose, prendre quelque chose sur soi, endosser quelque chose, se charger de quelque chose
vzeti s seboj prendre avec soi, emmener, emporter
vzeti narazen défaire, démonter, décomposer
vzeti nazaj reprendre, retirer, rétracter, se dédire de, se désister de
vzeti si čas prendre son temps
vzeti dopust prendre un congé
konec vzeti périr, succomber
vzeti mero prendre la mesure de
vzeti koga v službo engager quelqu'un, prendre quelqu'un à son service
vzeti s silo prendre quelque chose de force
vzeti si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur
vzeti za svojega adopter (un enfant)
vzeti za zlo prendre en mauvaise part
vzeti kaj na znanje prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose
vzeti za ženo, za moža épouser quelqu'un, se marier avec quelqu'un
vzeti slovo prendre congé
izpred nosa kaj vzeti (familiarno) chiper (ali souffler) quelque chose au nez (ali à la barbe) de quelqu'un
vzemimo, da… admettons que…, supposons que…, à supposer que…
resno (tragično) vzeti prendre au sérieux (au tragique)
kakor se vzame c'est selon, ça dépend
za zgled si vzeti koga prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur quelqu'un, se modeler sur quelqu'un
življenje si vzeti se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours

vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

vzeti iz sacar
vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
narazen vzeti descomponer
vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
vzeti kaj zase tomar para sí a/c
vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
vzeti si čas tomarse tiempo
vzeti mero tomar medida
vzeti dopust tomar vacaciones
vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
resno vzeti tomar en serio
tragično vzeti tomar por lo trágico
vzeti slovo od koga despedirse de alg
kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
vzemimo, da ... supongamos que...
ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
vzeti v shrambo tomar en depósito
vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
vzeti zalet tomar carrerilla
vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
vzeti za ženo tomar por esposa
vzeti se (poročiti se) maridar

začétek début moški spol , commencement moški spol , ouverture ženski spol ; (izvor) origine ženski spol , principe moški spol

v začetku au début, au commencement
(že) od začetka, takoj v začetku dès le début, dès le commencement
od začetka do konca du commencement (ali du début) à la fin, d'un bout à l'autre, de bout en bout
v začetku maja au début (ali au commencement) (du mois) de mai, début mai
v začetku leta (meseca) au début (ali au commencement) de l'année (du mois)
prvi začetki premières notions, (premiers) rudiments, éléments moški spol množine
začetek šolskega leta rentrée ženski spol scolaire (ali des classes)
vsak začetek je težak il n'y a que le premier pas qui coûte, il y a (un) commencement à tout

začétek comienzo m ; principio m ; (nastanek) origen m ; (pisma) encabezamiento m ; (tečaja, pogajanj) apertura f

v začetku al principio
od začetka desde el principio
v začetku junija a primeros de junio
v začetku meseca a principio de mes
v začetku leta 1975 a principio de 1975
takoj v začetku muy al principio
od začetka do konca del principio al fin
začetek šolskega leta comienzo m del curso escolar
vsak začetek je težak todo principio es difícil; todos los principios son penosos

zapážen (-a -o) adj. notato, scorto:
že od prvih vlog je bil mladi igralec zapažen il giovane attore si fece notare, si mise in evidenza fin dagli esordi

zató por esto, por eso, por esa razón, por ese motivo

prav zato por eso mismo; precisamente por eso
zato ker porque
zato, da ... con el fin de que... (subj)