Franja

razpolovi|ti (-m) halbieren; (razdeliti na dva dela) zweiteilen

reconcile [rékənsail] prehodni glagol
pomiriti, sprijazniti, pobotati; izgladiti (prepir, spor), poravnati; urediti uskladiti, v sklad spraviti

to reconcile oneself sprijazniti se, vdati se, pomiriti se
I reconciled myself to paying my debt sprijaznil sem se z mislijo, da plačam svoj dolg
to reconcile oneself to one's fate (lot), to become reconciled with one's fate (lot) sprijazniti se s (vdati se v) svojo usodo
to reconcile two enemies spraviti, pobotati dva sovražnika
to reconcile one's principles with one's actions uskladiti svoja načela s svojimi dejanji

rencontrer [rɑ̃kɔ̃tre] verbe transitif srečati (tudi sport), naleteti na, zadeti ob; dobiti pod roke

se rencontrer srečati se, sniti se, sestati se, seznaniti se; trčiti; stekati se (dve reki); figuré najti se, dogoditi se, primeriti se; spopasti se, dvobojevati se; figuré biti istega mnenja
rencontrer des difficultés naleteti na težave
il a rencontré fortuitement un ami slučajno je srečal nekega prijatelja
rencontrer juste zadeti žebljico na glavico, dobro pogoditi
rencontrer de l'oppasition, de l'incompréhension naleteti na nasprotovanje (odpor), na nerazumevanje
cela ne se rencontre pas tous les fours to se ne sreča, dogaja vsak dan
son regard rencontra le mien najina pogleda sta se srečala, spogledala sva se
il recula et rencontra le mur umaknil se je nazaj in zadel ob zid
notre projet a rencontré une violente opposition naš predlog je naletel na hud odpor
deux voitures se sont rencontrées à un croisement dva avtomobila sta trčila na križišču
les grands esprits se rencontrent veliki duhovi imajo iste ideje
nous nous sommes, déjà rencontrés midva (mi) sva (smo) se že srečala (srečali), se že seznanila (seznanili)
s'il se rencontrait des obstacles imprévus če bi se pojavile nepredvidene zapreke
il n'y a que les montagnes qui ne se rencontrent pas (figuré) že nanese, da se srečajo najbolj oddaljene si osebe

resnic|a ženski spol (-e …) die Wahrheit (čista reine, gola nackte, stara eine alte, žalostna traurige, grenka bittere)
pogrošna resnica Binsenwahrheit
napol resnica Halbwahrheit
die -wahrheit (temeljna Grundwahrheit, izkustvena Erfahrungswahrheit, življenjska Lebenswahrheit, verska Glaubenswahrheit)
kanček resnice ein Körnchen Wahrheit
na tem ni kančka resnice daran ist kein wahres Wort
pol resnice die halbe Wahrheit
trenutek resnice die Stunde der Wahrheit
… resnice Wahrheits-
(dokaz der Wahrheitsbeweis, iskalec der Wahrheitssucher, iskanje die Wahrheitssuche, kriterij das Wahrheitskriterium, pojem der Wahrheitsbegriff, teorija die Wahrheitstheorie, ugotavljanje die Wahrheitsfindung)
čut za resnico der Wahrheitssinn
dolžnost povedati samo resnico die Wahrheitspflicht
govoriti/povedati resnico die Wahrheit sagen, die Wahrheit sprechen
resnico, samo resnico in vso resnico die Wahrheit, nichts als Wahrheit und die volle/ganze Wahrheit
imeti za resnico für wahr halten
ne meniti se posebej za resnico es mit der Wahrheit nicht so genau nehmen
po resnici povedati: wahrheitsgemäß
v nasprotju z resnico wahrheitswidrig
v skladu z resnico wahrheitsgetreu
|
v resnici in Wahrheit
resnici na ljubo um Wahrheit zu sagen/um der Wahrheit die Ehre zu geben
v vinu je resnica im Wein ist/liegt die Wahrheit
da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss die andere Seite hören/durch zweier Zeugen Mund wird allerwegs die Wahrheit kund

rime [rim] féminin rima; pluriel stihi, verzi

rime fêminine, masculine ženska rima (ki se končuje na nemi e), moška rima (ki se ne končuje na nemi e)
rime riche bogata rima (ki vsebuje vsaj en samoglasnik in njegov oporni soglasnik, npr. image - page)
rime pauvre revna rima (npr. ami - pari)
rimes plates stihi, v katerih se menjavata dva stiha z moško in dva stiha z žensko rimo
rimes croisées, alternées rime, ki se menjavajo
rime intérieure notranja rima
rimes embrassées moške in ženske rime, ki si sledijo v redu abba, cddc ...
rime pour l'oreille rima za uho, prava rima
rime pour l'œil rima za oko (npr. aimer - amer)
tout ce qu'il dit n'a ni rime ni raison vse, kar govori, nima ne glave ne repa
il est parti sans rime ni raison nepričakovano, brez kakega razloga je odšel

roi [rwa] masculin kralj (tudi figuré)

du roi kraljev, dvorni
de par le roi v imenu kralja
les Rois mages (religion) trije modri
jour masculin, fête féminin des Rois (religion) praznik svetih treh kraljev (6. januar)
gâteau masculin, galette féminin des Rois kolač, ki se jé na praznik sv. treh kraljev in v katerem je zapečen bob (fève féminin); kdor ta bob dobi, postane »roi de la fève«
roi de carreau, de cœur, de pique, de trèfle karo, srčni, pikov, križev kralj (pri kartah)
roi de la forêt hrast
le Roi Soleil Ludvik XIV.
le roi très-chrétien francoski kralj
le roi catholique španski kralj
heureux comme un roi zelo srečen
échec au roi! šah (kralju)!
morceau masculin de roi odlična, slastna jed, familier lepa ženska
souhait masculin de roi sin in hči (se reče o osebi, ki sta se mu rodila dva otroka različnega spola)
devenir roi zasesti prestol, postati kralj
être plus royaliste que le roi biti bolj papeški kot papež
tirer les rois (figuré) razdeliti (si) kolač
travailler pour le roi de Prusse zastonj delati, pustiti, da vam drugi odvzamejo zaslužek, dobiček

rokav samostalnik
1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujjTedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

2. (stranska struga) ▸ ágOb Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav

rumenják yolk

stepsti dva rumenjáka to beat the yolks of two eggs

ruō -ere, ruī, rŭtum, toda ruitūrus in v stari jur. formuli rūta (et) caesa „izkopano in posekano“ (v tem glag. sta združena dva kor.: a) indoev. kor. *rēu- teči, hiteti, pasti; prim. lat. con-gruō, in-gruō, ruīna, gr. ἔχραον napadel sem, pritisnil sem, ζα-χρηής silno (močno) pritiskajoč; b) indoev. kor. *reu̯ā- riti, kopati, grebsti, ogrebati; prim. skr. rav-, ru- razbiti (v besedah rávat, rudhí, rāviṣam, rṓruvat), rutaḥ razbit, gr. ἐρυσίχϑων „zemljo razrivajoč“, sl. rijem, rujem, rilec, rov, lit. ráju, ráuti (iz)puliti, (iz)ruvati, rãvas cestni jarek, stvnem. rod = nem. Rodung krčenje, krčevina, nem. roden krčiti, trebiti, kopati, ruvati, reuten (iz)krčiti)

I. intr.

1. (pri)dirjati, (pri)dirjastiti, (pri)dreviti (se), (pri)hrumeti, (pri)dreti, (pri)vihrati, planiti, (pri)leteti, (pri)teči, (pri)hiteti; o osebah: id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant Ci., (sc. Pompeium) ruere nuntiant et iam iamque adesse Ci., legio sustinuit ruentes T., unā omnes ruere V., conversae ruunt acies V., quidam inermes ultro ruere ac se morti offerre T., ruebant laxatis habenis aurigae Cu.; izhodišče v abl.: eques pedesque certatim ruere portis L.; smer: huc turba ruebat V., in aquam caeci ruebant L., ruere in castra L., in ferrum V., in vulnera ac tela L., in proelium Fl., ad urbem L., ad portas T., per medios, per proelia V., per vias T.; pren. pogosto = biti naklonjen čemu, biti vdan čemu, biti nagnjen k čemu: ruere ad interitum voluntarium Ci., in exitium T., omnia in pecus ruere V., in arma L., Romae ruere in servitium consules T., ruere ad seditiones T., ruere crudelitatis odio in crudelitatem L., mutuis inter se odiis in bellum Iust., avide ad libertatem L., se in errores Gell., quo ruis? quibus periculis se obicis? Plin. iun., quo scelesti ruitis? H.; pesn. z inf.: Stat., Cl. idr., quo ruis imprudens dicere fata? Pr.; impers.: ut ferme fugiendo in media fata ruitur L. dreviš, se pahneš; metaf. o neživih subj.: venti ruunt V., unde ruunt voces Sibyllae V. privrevajo, donijo, ruunt de montibus amnes V. ali flumina per campos O., Rhenus ruit in Galliam T., pontus ruit ad terram V., ruit imber aethere toto V. se uliva, od tod tudi: ruit arduus aether V. nebo se izliva; o noči in dnevu: ruit Oceano nox V. hiti od Oceana sem, revoluta ruebat (je vzhajal, je nastajal, se je rojeval) dies noctem fugarat V.; toda: nox ruit V. ali sol ruit caelo Ap. in samo sol ruit Val. Fl. (od)hiti proč, zahaja, ruit imbriferum ver V. gine, mineva, izginja; occ. prenagliti se, prehite(va)ti, nepremišljeno (zaletavo) ravnati (delati), vihrati, hiteti v propast (propad, uničenje): Ter., Q. idr., nec ruere demens nec furere desinit Ci., non potuit … non in agendo ruere Ci., ruebant tenebris omniaque miscebant Ci., emptorem ali reum ruere pati Ci., L., non compescere ruentes T., cum cotidie rueret Ci., ruere in dicendo Ci. ep., in agendo Ci.

2. (dol) pasti (padati), strmoglavo pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati), prepadati, (po)rušiti se, podreti (podirati) se, vdreti (vdirati) se, pogrezniti (pogrezati) se, (od)trgati se: Pl., Ter., Lucr., Val. Fl., Mart. idr., ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., ruunt templa deûm, aulaea H., saxum ruiturum (sc. Sisyphi) O.; preg.: caelum in se L., ruere omnia visa V. vesoljni svet, svetovje; metaf. (po)rušiti se, (z)rušiti se = propasti (propadati), doživeti (doživljati) zaton, (za)toniti: ruit alta a culmine Troia V. = urbs antiqua ruit V., ruens imperium H., res publica ruit Ci.; abs.: prospera … ruentia T. sreča … nesreča. —

II. trans.

1. vreči (metati), podreti (podirati), obaliti, (po)rušiti, (z)rušiti, poraziti (poražati), uničiti (uničevati), razbi(ja)ti: Pl., Ter. idr., naves (sc. vis venti) ruit Lucr., immanem malem volvuntque ruuntque V.; abs.: instat turbatque ruitque O.; occ.: cumulos harenae ruit V. ruši kupe, razbija grude; refl.: in praedam superne sese ruere Ap. zagnati se.

2. razri(va)ti, zri(va)ti, razrvati, vznemiriti (vznemirjati), (raz)buriti, (raz)burkati, vzburkati (vzburkavati), (vz)valoviti, dvigniti (dvigati, dvigovati), (iz)trgati: mare a sedibus imis V., (sc. tauri) terram ruebant Lucr., ruere spumas salis aere V. (s)peniti, (vz)peniti morje, atram nubem ad caelum V. dvigati (dvigovati) (kvišku) do neba; occ. zgrniti (zgrinjati), pobrati (pobirati) skupaj, (po)grabiti, (na)grabiti, (na)kopičiti: unde divitias aerisque ruam acervos H., ruere cinerem et confusa ossa focis V. Od tod pt. pf. kot jur. t.t. rūta et caesa in asindet. rūta caesa vse, kar je na nekem zemljišču izkopano in posekano, ne da bi bilo tudi obdelano, surova (nepredelana) snov, surovina: Icti., te, cum aedes venderes, ne in rutis quidem et caesis solium tibi paternum recepisse Ci., fundum vendere rutis caesis exceptis Ci.

Rupilius 3 Rupílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

1. P. Rupilius Publij Rupilij, konzul l. 132 skupaj s Popilijem Lenatom: Ci.; po njem sta imenovana dva zakona: leges Rupiliae Ci.

2. P. Rupilius Rex Publij Rupilij Reks iz Prenesta, Horacijev sodobnik, ki ga je Oktavijan uvrstil na proskripcijsko listo: H.

3. A. Rupilius Avel Rupilij, zdravnik: Ci.

4. Rupilius Rupilij, gledališki igralec za časa Cicerona: Ci.

sarcina -ae, f (sarcīre)

1. sveženj, prtljaga (ki jo nosi posameznik), cula, punkelj, breme, tovor: PL., VARR., PETR. idr., sarcinam constringere PL., sarcinam ferre, sarcinas contrahere SEN. PH., si te forte meae gravis uret sarcina chartae H., salva est uxor sarcinaeque MART. imovina, stuppae sarcinā satis onustus AP.; preg.: alicui sarcinam imponere PL. komu kaj natvesti; pesn.: militiae sarcina fida tuae PR. = odvečen (nepotreben) spremljevalec; pren. breme: sarcina sum (sc. tibi) O., publica sarcina rerum O. breme vladarstva, sarcina non apta sedet animo O., patrimonium tamquam amaram aliquam sarcinam ... abicere cupiens VAL. MAX., sarcinā divitiarum praegravatus HIER.

2. occ.
a) breme = telesni sad, telesni plod, fetus: Ismenus, qui matri sarcina quondam prima suae fuerat O., sarcinam effundere PH.
b) v pl. = vojaška prtljaga, pratež, ki ga je posamezni vojak na rogovilastem drogu nosil na pohodu (pletenica, sekira, lopata, srp, kuhinjsko posodje, moka za pol meseca, dva ali več okopnih kolov, vsega skupaj kakih 34 kg teže): AUCT. B. AFR., CU., T., AMM. idr., sarcinas colligere S. ali conferre C. ali in medium conicere L. (pred začetkom bitke) pratež spraviti (spravljati), (z)nositi (znašati) na kup: legionem sub sarcinis adoriri C.
c) obilica, obilje, množina, množica: valetudo obteritur pabuli sarcinā immodice invecti AP., condicionum sarcinā compensare inimice facta AMM.

sē-dūcō -ere -dūxī -ductum (sē[d] in dūcere)

1. vstran (na stran) (od)vesti, (od)peljati (na skriven pogovor): PL., TER., PETR. idr., singulos separatim L., me rursus seducit CI. EP., hunc timuit blandaque manu seduxit O., seductus in secretum a liberto suo PH.; poseb. (odpeljati koga vstran in ga s pogovorom zadrževati ter s tem) odtegniti (odtegovati, odtezati) (pogubi), rešiti (reševati), (za)varovati koga pred pogubo, ote(ma)ti koga (pogube): quod te a debita tibi poste seduxit CI., quod a te seductus est tuoque beneficio adhuc vivit CI. EP.; pesn. (o neosebnih subj.): vina paulum seducta O. na stran postavljena, seducto stipite O. če porineš (potisneš) poleno na stran (po nekaterih izdajah diducto), vacuos seducere ocellos PR. vstran obrniti, usmeriti drugam.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati): immensos recessus LUCAN., seducit terras ... unda duas O., seducunt castra volatu O. leteč se ločijo v dva tabora (v dve vojski), plura locuturi subito seducimur imbre O., comitum seductus ab agmine fido O., cum mors animā seduxerit artus O.
b) (duševno) ločiti, izključiti (izključevati), odtegniti (odtegovati, odtezati), oddaljiti (oddaljevati): quod semper ab immortalitate seducitur CU., non potes ... muliebre nomen praetendere, ex quo te virtutes tuae seduxerunt SEN. PH.
c) spraviti (spravljati) na stran, pridobi(va)ti si: dum (sc. avaritia) seducere aliquid cupit atque in suum vertere SEN. PH.
d) zavesti (zavajati), zapeljati (zapeljevati), speljati (speljevati), zvoditi (zvajati): ICTI., ECCL. – Od tod adj. pt. pf. sēductus 3

1. na stran (od)peljan: paulum seductior audi PERS. stopi malo na stran in poslušaj.

2. metaf.
a) ločen, daljen, oddaljen, odtegnjen, odmaknjen, umaknjen: recessus gurgitis O., seductas aethere longe despectat terras O., mons erat audaci seductus in aethera dorso STAT. visoko kvišku kipeča, consilia ... in privato seductaque a plurimum conscientia habuere L. odtegnjene sovednosti, animi habent proprium quiddam et a corporibus seductum SEN. PH.
b) umaknjen, osamljen, samoten, sam, osamel: seductum vitae genus SEN. PH., quorum maxime in seducto actiones sunt SEN. PH. na samem, effecitque ut illis ... non minus hos seductos et quasi rusticos verear PLIN. IUN.

sēmi-vir -virī, m (sēmi in vir)

1. napol (na pol) mož, polmož = napol mož in napol žival: Chiron, Nessus (dva Kentavra) O., bos (= Minotaurus) O.

2. dvospolnik, obojespolnik, hermafrodit, oboják: PLIN., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.

3. metaf. (pesn. tudi kot adj.)
a) skopljenec: HIER., famuli VARR. AP. NON. (o Kibelinih svečenikih, imenovanih Galli), ingens semivir IUV. (o Kibelinem svečeniku), semiviri chori SIL., iuvenem exsectis virilibus semivirum reddit LACT.
b) nemoški, babji, (po)mehkužen: LACT., ille Paris cum semiviro comitatu V. semivir Phryx V., STAT.
c) sramodejec (o moških, sicer imenovanih pathici ali molles viri, obscaeni viri), „nastavljač“: errare ait homines, qui … caedem pertinere ad illos semiviros crederent L., impure ac semivir LUCAN.

sēstertiolum -ī, n (demin. sēstertium) vsotica 1000 sestercijev: sestertiolum donavit ... bis decies MART. dva milijona sestercijev.

sextantālis -e (sextāns) eno šestin(k)o mereč, šestinski: fusi VITR. dva palca debela.

silver¹ [sílvə]

1. samostalnik
srebro; srebrni denar; srebrni jedilni pribor, srebrna posoda; srebrn sijaj (barva)
fotografija srebrni nitrat

German silver, nickel silver zlitina nikla za jedilni pribor, nepravo srebro
loose silver posamezni srebrni kovanci, srebrn drobiž
he gave me two pounds in silver dal mi je dva funta v srebrnem denarju
her uncle gave her most of his silver stric ji je dal večino svoje srebrnine

2. pridevnik
srebrn, srebrnkast; (glas) zvonek
figurativno srebrn (25-letni jubilej; plasiran na drugem mestu)

silver alloy srebrna zlitina
the silver age srebrna doba; doba rimske književnosti po Avgustu
silver basis ekonomija srebrna valuta
silver ore srebrna ruda
silver studded s srebrom okovan ali obšit
a silver tone srebrn, zvonek glas
silver standard srebrna vrednota
Silver State vzdevek za državo Nevado ali Colorado v ZDA
a silver-tongue pogovorno oseba, ki zna dobro govoriti
to have a silver tongue biti dober, vešč govornik
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno biti rojen pod srečno zvezdo
every cloud has its silver lining figurativno vsaka nesreča ima nekaj tolažilnega, ni nesreče brez sreče

simultanément [-nemɑ̃] adverbe hkrati, sočasno, obenem, simultano

deux coups de fusil sont partis simultanément dva strela iz pušk sta počila hkrati

six [siks]

1. pridevnik
šest
(= six years) šest let (starosti)
(= six o'clock) šesta ura
(= six pence) šest penijev

he is not six yet ni še šest let star
it is six (o'clock) šest je ura
this cost two and six (2/6) to je stalo dva šilinga in šest penijev
six and eight (pence) (nekoč običajni odvetnikov honorar), figurativno honorar, pristojbina
six to one 6 proti 1, stoodstotno zanesljivo (gotovo)
six feet of earth figurativno grob
it is six of one and half the dozen of the other to je eno in isto, to je popolnoma isto

2. samostalnik
šestica, številka 6; šestorica, šestero, šest kosov, pol ducata

coach and six šesterovprežna kočija
double sixes dvojna šestica (pri metu v kockanju)
to be at sixes and sevens figurativno biti v popolnem neredu (zmedi, zmešnjavi)
he turned up the six of spades (kartanje) potegnil je pikovo šestico

skúp, skúpaj ensemble, réuni, l'un avec l'autre; de compagnie, de concert; en tout, au total

vsi skup tous ensemble
skup s čim y compris, inclus(ivement), à l'inclusion de
biti za skup aller bien ensemble, (dva) faire la paire
skup potovati voyager ensemble (ali en compagnie)

slȉka ž slika, podoba: galerija slika; imati jasnu -u čega; govoriti u -ama; živa slika; slika na platnu; uljena slika: našla slika priliku našla sta se dva enaka bratca; slika i prilika gliha vkup štriha