Franja

ubírati glasba accorder, harmoniser

strune ubirati faire de la musique, pincer (ali jouer) d'un instrument à cordes
ubirati druge strune (figurativno) changer de ton

ubírati (-am) | ubráti (ubêrem)

A) imperf., perf.

1. accordare, armonizzare

2. pren. suonare, cantare:
ubirati strune na kitari suonare la chitarra

3.
ubirati, ubrati pot, smer andare, prendere la strada
ubirati vsak dan isto pot andare tutti i giorni per la stessa strada

4. ubirati jo, ubrati jo andare, camminare:
ubrati jo peš andare a piedi

5. pren. prendere, optare, decidersi:
ubirati nove metode decidersi per nuovi metodi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubirati korake, stopinje za kom seguire qcn.
ubirati dolge korake allungare il passo
ubrati korak po godbi regolare il passo sulla musica
pren. ubrati pravo struno trovare il modo giusto
pren. ubrati druge strune cambiar musica, voltar disco
pren. ubrati smešno struno buttarla sul ridere

B) ubírati se (-am se) | ubráti se (ubêrem se) imperf., perf. refl. combaciare, combinare, aderire:
teh. zobniki se morajo pravilno ubirati i denti devono aderire correttamente
ne moči se ubrati z drugimi non riuscire a combinare, restare estraneo

ubírati glas acordar; afinar; tocar instrumentos musicales

ubirati strune hacer música
ubirati druge strune (fig) cambiar de tono

ubrati (ubêrem) ubirati

1. anschlagen, pesem: (ein Lied) anstimmen
figurativno ubrati druge strune eine andere Tonart anschlagen, andere Saiten aufziehen

2. pot, smer: einschlagen, pot: (einen Weg) beschreiten

ubráti

ubráti pot to take a way
ubráti jo (figurativno) to run away, to escape, to get to one's feet
ubráti pesem to intone (ali intonate) a song
ubráti druge strune (figurativno) to change one's tune, to sing another tune

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

udeleženec v prometu stalna zveza
(kdor je prisoten v cestnem prometu) ▸ közlekedés résztvevője, közlekedő, forgalomban részt vevő
S hitro vožnjo je ogrožal druge udeležence v prometu, predvsem kolesarje. ▸ Gyorsan hajtott, veszélyeztetve a közlekedés többi résztvevőjét, különösen a kerékpárosokat.

újma (-e) f calamità naturale; flagello:
povodenj, suša, potres in druge ujme alluvione, siccità, terremoto e altre calamità

ukloníti to bend, to submit

ukloníti se to submit (oneself), to bend
uklonil se je zakonu he submitted to the law
nimam druge izbire, kot da se uklonim I have no choice but to submit
ukloníti se odločitvi to submit to a decision
ukloníti koga (pogovorno) to bring someone to heel

uporabi|ti (-m) uporabljati verwenden, benutzen, benützen, besede, orodje, instrument: gebrauchen; zakon, predpise: anwenden; ponovno: [wiederverwenden] wieder verwenden, surovine, odpadke: verwerten, [wiederverwerten] wieder verwerten, auswerten
koristno uporabiti nutzbringend anwenden
(izkoristiti) sich nutzbar machen
uporabiti kot pretvezo vorschieben
uporabiti silo Gewalt anwenden
uporabiti vsa sredstva alle Mittel aufbieten
uporabiti nenamensko/za druge namene zweckentfremden

vās², vāsis, n (stlat. vāsum -ī, n, od tod) pl. vāsa -ōrum, n

1. posoda, v pl. posodje, posoda: Pl., Ter., Ca., Varr., S., Lucr. idr., argenteum Ci., vinarium Ci. vinska čaša, vinska kupa, vasa fictilia Ci. ap. N., Sen. ph.; metaf.
a) v pl. modi (du.), moda, moško spolovilo: quid id est? SY. Refero vasa salva Pl.
b) vasus fictilis Petr. = tepec, ki se ne zna sam braniti.

2. occ. vsakovrstne druge priprave:
a) poljedelsko orodje: Pl., Col., Ulp. (Dig.).
b) popotna prtljaga: legati vasa comitesque L.; poseb. bojna oprema, vojaška prtljaga, vojaški pratež, trén: vasa colligere Ci., L. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati, vasa conclamare C. dati znamenje, da naj se vojaški pratež pospravi; pren.: vasa in senectute colligere Sen. Ph. — Vulg. soobl. vāsus -ī, m: Petr., Char., Fest., Porph. idr.

vátel (-tla) m (starinska dolžinska mera, ca. 77 cm) braccio (pl. braccia):
deset vatlov dolga vrv una fune lunga dieci braccia
meriti kaj z vatlom današnjih dni misurare qcs. (del passato) col metro odierno
meriti druge po svojem vatlu valutare gli altri col metro usato per sé

veine [vɛn] féminin žila dovodnica; figuré sreča; dobro razpoloženje

veine poétique pesniška žila, navdih, inspiracija
avoir de la veine; être en veine imeti srečo
une veine de pendu izredna sreča
être en veine de quelque chose biti razpoložen za kaj
être en veine imeti inspiracijo
veine de minerai de fer žila železne rude
tomber sur une veine de houille naleteti na premogovno žilo
avoir du sang dans les veines (figuré) biti pogumen, energičen
n'avoir pas de sang dans les veines biti strahopeten
se saigner aux quatre veines potrošiti za druge ves svoj denar, a sam živeti v pomanjkanju
sentir le sang se glacer dans ses veines okamneti od strahu, od groze
objet masculin porte-veine predmet, ki prinaša srečo
quelle veine! kakšna sreča!
pas de veine! ni(mam) sreče!

vēn-dō -ere -didī -ditum (iz vēnum dō; prim. *vēnus)

1. naprodaj (na prodaj, v prodajo) dati (dajati), proda(ja)ti: Amm., Ambr., Lact. idr., iuravisti te illam nulli venditurum Pl., vendendi potestas Ci., arbitrium salis vendendi L. pravica prodaje soli; z abl. pretii: Pl., Varr., Mart., Ambr., Amm., Icti. idr., haec omnia signa Praxiteli Myronis Polycliti HS sex milibus et D Verri vendita Ci., rem pecuniā grandi, parvo pretio Ci., quam plurimo Ci. kar najdražje; z gen. pretii: Varr. idr., vendo meum (sc. frumentum) non pluris quam ceteri Ci., dicit, quanti vendiderit Ci.; z adv.: recte Ci. dobro = drago, male Ci. slabo = poceni, quam optime Ci. kar najdražje; od tod subst. vēnditum -ī, n prodaja: constat negotiatio empto et vendito Sen. ph. sestoji iz nakupa in prodaje; toda: ex empto aut vendito Ci. poleg nakupa in prodaje.

2. occ.
a) na dražbi proda(ja)ti, dražíti, dati (dajati) na dražbo, izklicati (izklicevati, izklicavati): bona civium, praedam suam Ci., ut praeconibus Latine vendendi ius esset L.
b) na dražbi dati (dajati) v zakup: decumas, praedia Ci.

3. metaf.
a) proda(ja)ti, spraviti (spravljati) v promet: si versus concinnior unus et alter, iniuste totum ducit venditque poëma H.
b) nepošteno, za podkupnino (proti odkupnini) proda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati): deos patrios Ci., auro patriam V., suffragia Iuv., se regi Ci., sua funera Iuv. svoje življenje prodati (dati) za bojne igre, verba reis Mart. za denar zagovarjati zatožence.
c) javno hvaliti, priporočati: Ligarianam Ci., causidicum Iuv.

Opomba: Pass. se klas. rabi le v obl. pf. in v gerundivu vendendus; vse druge pass. obl. se nadomeščajo z glag. vēn-eō -īre.

venter¹ [véntə] samostalnik
anatomija trebušna votlina, trebuh
pravno materino telo, mati

he has a son by another venter ima enega sina od neke druge ženske

ver|a¹ [é] ženski spol (-e …) religija der Glaube, die Religion (državna Staatsreligion)
kriva vera der Irrglaube (tudi figurativno)
prazna vera der Aberglaube
krščanska vera christlicher Glaube
judovska vera jüdischer Glaube, das Judentum
artikuli/členi vere Glaubensartikel množina
brez vere bekenntnislos, religionslos
druge vere [andersdenkend] anders denkend, andersgläubig
izpovedovanje vere das Glaubensbekenntnis
kar se tiče vere in Glaubensdingen
priča vere der Glaubenszeuge
stvar vere die Glaubenssache
svoboda vere die Kultusfreiheit, Religionsfreiheit
utemeljitelj vere der Religionsstifter
vprašanje vere die Glaubensfrage
zgodovina vere die Religionsgeschichte
obvezna pripadnost kaki veri der Religionszwang
spreobrnitev k drugi veri die Konversion

véz (-í) f

1. legame, laccio

2. strojn. elemento di accoppiamento, di fissaggio; giunto:
kovice, mazniki, vijaki in druge vezi i rivetti, le caviglie, le viti e altri elementi di fissaggio

3. anat. legamento:
medvretenčne, sklepne vezi legamenti intervertebrali, articolatori

4. legame:
družbene, družinske, sorodstvene vezi legami sociali, familiari, parentelari
gospodarske, kulturne vezi legami economici, culturali
krvna vez legame di sangue
ljubezenska, zakonska vez legame amoroso, coniugale

5. teh. giuntura:
natezna vez tirante; fiz., kem. legame
ionska vez legame ionico
šport. smuška vez attacco da sci
varnostna vez attacco di sicurezza

victōria -ae, f (victor)

1. zmaga: cruenta, incruenta S., dubia C., matura, mitis L., secunda Auct. b. Hisp., laeta H., pulcherrima L., Plin. iun., victoria, quae naturā insolens et superba est Ci. ki ima po svoji naravi v sebi nekaj objestnega in ošabnega, victoriae triumphus L. zaradi zmage, nuntius victoriae ad Cannas L., nihil deinde a victoria cessatum L. po zmagi, victoriam conclamare C. zagnati zmagovalni krik (druge zveze z glag. išči pod ustreznimi glag.); s subjektnim gen.: Sullae victoria (= Sullana victoria) S.; redko z objektnim gen.: civilis belli victoria Ci., Suet. v vojni s sodržavljani; pogosto nadomeščajo objektni gen. skloni s praep. de, ex (nad) ali pa kak adj.: victoria de Veientibus, de Hannibale Poenisque L., de Romanis Iust., Fabii ex Allobrogibus Vell., domestica, externa victoria Ci. nad domačini, nad zunanjimi sovražniki, Spartana Cu. nad Spartanci.

2. metaf. zmaga v pravdah, pri volitvah ipd., uspeh: victoriam consequi (v pravdi) Ci., victoria nocentissimi (sc. in litibus) Ci., victoria certaminis L. v prepiru, litium Plin., victoria penes patres fuit L. (= starešine so dosegli svoj namen), victoria ex collega, de patribus L.

3. pooseb. Victōria -ae, f Viktórija = Zmága, boginja zmage: Pl., Varr., Ci., L., O., Victoria aurea L. pozlačen kip boginje zmage.

view¹ [vju:] samostalnik
videnje, gledanje; pogled, razgled, pregled; prizor
pravno ogled; vidik, ozir, stališče, mnenje, mišljenje, naziranje, nazor, sodba (on, of o)
namera, namen, nakana, smoter; načrt; upanje
fotografija posnetek, slika

in view of z ozirom na, gledé; pogovorno z namenom
in my view po mojem mnenju
on view razstavljen (za ogled), na ogled(u), na razstavi
on nearer view pri (p)ogledu bolj od blizu
with a view to (ali of) z namenom (da), nameravajoč, računajoč na; imajoč pred očmi, v načrtu
to the view odprto, odkrito, javno
in full view of prav pred očmi (koga)
view of life življenjski nazor
view of the mountains pogled na planine
aerial view slika iz letala (iz zraka)
bird's-eye view ptičja perspektiva
front view pogled spredaj
my end in view (is...) cilj, ki ga imam pred očmi, (je...)
no view of success nobenega upanja za uspeh
plain to the view dobro, jasno viden
point of view vidik, stališče, gledišče
private view zaseben ogled slik pred otvoritvijo za javnost
he did that with a view to promotion to je naredil, da bi napredoval
to fall in with (to meet) s.o.'s views strinjati se z namerami (željami) kake osebe
to form a view on s.th. ustvariti si mnenje o čem
to give a general view of s.th. dati splošen pregled o čem
I have other views for the winter imam druge načrte za zimo
to go out of view izgubiti se iz vida
I got a good view of the volcano dobro sem videl vulkan
to have in view imeti pred očmi (v načrtu, v vidu); imeti na umu, nameravati
I have it in view to nameravam
my window has a fine view of the street z mojega okna je lep pogled na ulico
to hold (to take, to keep) a view of s.th. imeti (svoje) mnenje o čem
to keep in view ne odvrniti oči (od), ne izgubiti izpred oči
to hold different views imeti različne poglede (naziranja)
to lose view of s.th. izgubiti kaj iz vida
this will meet my views to bo služilo mojemu namenu
to sell views of Paris prodajati razglednice, slike itd. Pariza
to take short views figurativno ne biti dalekoviden

vīlitās -ātis, f (vīlis)

1. cenenost, nizka cena (naspr. caritas): Gell. idr., cum alter annus in vilitate, alter in summa caritate fuerit Ci. je imelo … nizke, … prav visoke cene, so bile cene eno leto nizke, drugo prav visoke, tanta repente vilitas annonae ex summa inopia et caritate rei frumentariae consecuta est Ci., vilitatem alicui rei facere Plin. poceniti kaj, una tantum vilitatis cibariae Plin. nima druge vrednosti, kot da se je.

2. metaf.
a) poceni prodajanje, prodajanje za majhen denar: taedio laboris ad vilitatem compelluntur Cu. da se prodajajo, v. vulgati corporis Cu. sramotno prodajanje svojega telesa.
b) malovažnost, malovrednost, majhna vrednost, brezcenost, nevrednost, ničvrednost, malopridnost, nizkost, podlost: suum caput offere vilitati Pl. = svoje življenje postaviti v nevarnost, tvegati svoje življenje, vilitas verborum Petr. malopridne, preproste besede, nominum Plin. prav navadna, preprosta imena, animorum Plin. malovrednost življenja, morum Ap.; v pl.: vilitates harum similes alias Amm. in še več takih malenkostnih reči; konkr.: vilitas barbarica Amm. = viles barbari.
c) nespoštovanje, prezir, preziranje, zaničevanje, podcenjevanje: sui Cu., ad vilitatem sui pervenire Sen. ph. pri(haja)ti do zaničevanja samega sebe, vilitas theatralis Amm. igralski (glumaški) prezir.