Franja

Zadetki iskanja

  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • poleg2 [ó] predlog:

    1. krajevno: neben, bei
    drug poleg drugega nebeneinander
    (vzdolž) längs, entlang

    2. (razen, mimo) außer, neben
    poleg tega außerdem, darüberhinaus

    3. (hkrati z) nebst

    4.
    poleg tega je tudi … (povrh) es kommt hinzu, [daß] dass …
  • póleg à côté de, aux côtés de, près de, auprès (de), contre, au bord de

    poleg drugih stvari entre autres choses
    poleg omare à côté (ali près) de l'armoire
    poleg tega en plus, en outre, à côté de cela
    drug poleg drugega côte à côte
    čisto poleg tout près
    biti poleg être présent, assister à, faire partie de
    tesno eden poleg drugega bord à bord
  • poméšati to mix up; to blend; to mingle

    poméšati v to stir into; (vino z alkoholom) to lace, to drug, to load, to adulterate, to doctor
    poméšati se z to mix with, to commingle with, to blend with
    poméšati se z, med to get among (ali into)
    poméšati se skupaj to jumble together (ali up)
  • ponúdba offre ženski spol , proposition ženski spol , soumission ženski spol ; (na dražbi) enchère ženski spol

    ponudba in povpraševanje l'offre et la demande
    mirovna ponudba proposition de paix
    najvišja ponudba l'offre maximum (ali maximale), la plus forte enchère, la dernière enchère
    začetna ponudba mise ženski spol à prix
    ženitna ponudba offre (ali proposition) de mariage, demande ženski spol en mariage
    odkloniti ponudbo repousser (ali décliner, refuser) une offre
    ponuditi višjo ponudbo enchérir sur une offre, faire une (sur)enchère
    predložiti ponudbo présenter (ali faire) une offre
    staviti višjo ponudbo kot kdo drug enchérir sur quelque chose, surenchérir
    vložiti ponudbo faire une soumission, soumissionner
  • poróka (célébration ženski spol du) mariage moški spol , (svatba) noce(s) ženski spol (množine) , (religija) bénédiction ženski spol nuptiale, épousailles ženski spol množine

    poroka iz ljubezni mariage d'amour (ali d'inclination)
    cerkvena poroka mariage religieux, bénédiction ženski spol nuptiale
    civilna poroka mariage civil
    preračunljiva poroka mariage de raison (ali de convenance)
    srebrna, diamantna poroka noces d'argent, de diamant
    zlata poroka cinquantenaire moški spol du mariage, noces d'or
    slaviti poroko célébrer le mariage
    družica, drug pri poroki demoiselle ženski spol, garçon moški spol d'honneur
    matična knjiga porok registre moški spol des mariages
    naznanilo poroke annonce ženski spol (ali billet moški spol, faire-part moški spol) de mariage
  • pòtiljak -īljka m zatilje: češljati kosu iz -a na čelo; drži potiljak voj. ravnaj se po onem pred teboj; u potiljak voj. drug za drugim; izići na potiljak ekspr. nadlegovati, biti nadležen
  • pozàmrcati -čēmo: što razgovor kakav ne počnete, no pospaste i pozamrcaste? mar bi se pogovarjali, ne pa da ste drug za drugim pozaspali in vas je zatela noč
  • prae-flōrō -āre -āvī -ātum (prae in flōrāre) prej osmukati (utrgati) cvet(ove); metaf.: gloriam eius victoriae praefloratam esse ad Thermopylas L. je ovenela, je izgubila svoj sijaj, et futurum gaudii fructum spes tibi iam praefloraverit Gell. zmanjšati, summumque illud purpurae decus non nisi praecerptum praefloratumque transmittere Plin. iun., vidua autem qualis nuptiis venit, talis divortio digreditur; nihil affert irreposcibile, sed venit iam ab alio praeflorata Ap. ki ji je drug vzel devištva cvet.
  • praetōrius 3 (praetor)

    1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

    2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

    3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. Od tod subst.
    a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
    b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
    c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.
  • précipiter [-sipite] verbe transitif dol vreči (de z), strmoglaviti; prenagliti; pospešiti; chimie kondenzirati; verbe intransitif

    se précipiter pasti, strmoglaviti; usesti se; pospešiti se
    sa venue a précipité notre départ njegov (njen) prihod je pospešil naš odhod
    les événements se précipitent dogodki si naglo sledijo (drug drugemu)
    se précipiter sur planiti, navaliti na
    se précipiter dans les bras l'un l'autre planiti si v objem
    se précipiter sur les pas de quelqu'un planiti, hiteti za kom
  • préd2 (krajevno) before, in front of; ahead of; (časovno) previous to, up to, prior to; ago, since, back

    préd hišo before (ali in front of) the house
    préd pričami (notarjem) in the presence of witnesses (of a Notary Public)
    dve uri préd časom two hours before time (ZDA ahead of time)
    préd Kristom before Christ (krajšava: B.C.)
    préd polnočjo before midnight
    10 minut préd 9. uro 10 minutes to (ZDA of) nine
    préd poldnevom in the morning, in the forenoon
    préd pol ure (14 dnevi, enim mesecem, dvema letoma) half an hour (a fortnight, a month, two years) ago
    préd kratkim recently, of late, lately
    préd vsem first of all, above all
    (prav) préd mojimi očmi before my very eyes
    ne préd 10. uro not till ten o'clock
    dan préd mojim odhodom the day before (ali previous to) my departure
    préd nekaj urami a few hours back
    delo je bilo gotovo šest mesecev préd planom the work was completed six months ahead of schedule
    on je prav (tik) préd nami he is just ahead of us
    šel je préd menoj he preceded me, he went in front, he led the way
    tekla je préd nami she ran ahead of us
    vlak ne bo odpeljal préd osmo uro the train will not leave till (ali before) 8 o'clock
    imeti kaj préd seboj (figurativno) to have something coming to one, to be in for something
    nimava (nimamo) nobenih skrivnosti drug préd drugim we have no secrets from each other (from one another)
    imeti prednost préd kom to have the advantage of someone
    imeti kaj préd očmi (figurativno) to have (ali to keep) something in mind (ali in view, in sight)
    ne pride mi več préd oči he shuns me
    od teme se ne vidi prst préd očmi it is pitch-dark
    ne bom odpotoval préd enim tednom I shan't start for a week (ali for a week yet)
  • prehájati passer, traverser, franchir

    prehajati v (spremeniti se) se changer, se transformer en
    prehajati v drug tabor, k drugi stranki changer de camp, de parti, retourner casaque
    prehajati v napad, v ofenzivo (vojaško) passer à l'attaque, à l'offensive
    prehajati v rdeče tirer sur le rouge, tourner au rouge
    prehajati k sovražniku passer à l'ennemi, déserter
  • prehájati pasar a otro lado

    prehajati v (spremeniti se v) cambiarse, convertirse, transformarse en
    prehajati v drug tabor, k drugi stranki cambiar de partido; fam volver la casaca
    prehajati k sovražniku pasarse al enemigo, desertar
  • prehitéti dépasser, devancer, distancer, doubler, laisser en arrière, passer (devant), prendre les devants de, prendre (ali gagner) de l'avance ; familiarno décrocher, décramponner quelqu'un ; popularno gratter ; figurativno prévenir, anticiper, sauter

    prehiteti drug avto doubler (ali dépasser) une voiture
    prehiteti koga prendre le pas sur quelqu'un, gagner quelqu'un de vitesse, figurativno couper quelqu'un
    pustiti se prehiteti céder le passage à quelqu'un
    pustiti se prehiteti od tekmeca se laisser distancer par un concurrent
  • prekopícniti se prekopicávati se to turn head over heels, to tumble

    prekopícniti se, prekopicávati se drug čez drugega to tumble over one another; (pri telovadbi) to turn a somersault
  • prelíti (-líjem) | prelívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. travasare

    2. gastr. cospargere, (ri)coprire, versare sopra; condire:
    prelijte torto s čokoladno glazuro ricoprire la torta con la glassa di cioccolato, versarte sopra la torta la glassa di cioccolato
    testenine prelijte s paradižnikovo omako condire la pasta con il sugo di pomodoro
    preliti cesto z asfaltom asfaltare, coprire di asfalto la strada

    3. pren. travasare, trasfondere; rifare, ridurre, tradurre:
    preliti čustva v pesmi travasare, trasfondere i propri sentimenti in poesia
    preliti roman v film ridurre un romanzo in film
    preliti, prelivati v verze versificare, mettere in versi

    4. trasferire, trasmettere:
    ekon. preliti dohodek v drug sklad trasferire le entrare in un altro fondo

    5. (pretopiti, pretapljati) rifondere:
    prelivati zvonove v topove rifondere le campane in cannoni

    6. (obliti, oblivati) bagnare:
    od strahu ga je prelil mrzel pot dalla paura si sentì bagnare da un sudore freddo

    7. pren. cogliere, invadere:
    prelil ga je strah fu colto dalla paura
    prelil ga je občutek sreče lo invase un senso di felicità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za njim ni nihče prelil solze nessuno lo pianse, nessuno versò una lacrima alla sua morte
    o tej stvari se je prelilo veliko črnila sulla faccenda furono versati fiumi di inchiostro
    preliti veliko tuje in svoje krvi versare molto sangue, straniero e nostro
    preliti kri za domovino versare il sangue per la patria
    preliti načela v stvarnost tradurre i principi in realtà

    B) prelíti se (-líjem se) | prelívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. traboccare, tracimare

    2. pren. migrare:
    del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje parte della popolazione migrò verso i centri industriali

    3. diffondersi

    4. passare, farsi:
    poletje se preliva v jesen l'estate trapassa all'autunno

    5. cambiare, cangiare, avere riflessi, tendere (a)

    6. fluttuare, ondeggiare
  • premestíti (-ím) | preméščati (-am) perf., imperf.

    1. trasferire, traslocare; adm., voj. comandare, distaccare:
    premestiti uslužbenca v drug oddelek distaccare un impiegato presso un altro ufficio
    premestiti vojaka v drug garnizon distaccare, comandare un soldato a un'altra guarnigione
    premestiti drugam, na oddaljeno (slabše) mesto sbattere, sbalestrare
    premestili so ga v podeželsko mesto lo hanno trasferito, relegato in una città di provincia

    2. spostare; sistemare, montare altrove:
    premestiti mizo k oknu spostare il tavolo vicino alla finestra
  • près [prɛ] adverbe blizu, tik zraven, v bližini; préposition pri, ob, poleg

    à ... près (tja) do; ne glede na
    à beaucoup près še daleč (ne); vse prej kot
    à cela près, à telle chose près razen tega
    à peu près približno
    à peu (de chose) près skoraj; malo je manjkalo
    au plus près po najkrajši poti
    de près iz bližine, od blizu; figuré neposredno; natančno; pazljivo; (lasje) kratko ostrižen
    ni de près ni de loin (figuré) nikakor
    de très près čisto iz bližine
    de trop près iz prevelike bližine
    près à près drug zraven drugega
    près de (blizu) pri, ob; v bližini; figuré blizu; skoraj; v primeri z
    ici près tu blizu, tu v bližini
    tout près čisto blizu, čisto v bližini
    ce n'est pas (tout) près to je daleč
    avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, biti vročekrven
    couper de près (na) kratko ostriči
    être près de (partir) biti na tem, da (odpotujemo); nameravati (odpotovati)
    rasé de près gladko obrit
    ne pas y regarder de si près ne tako natančno (česa) jemati ali vzeti
    serrer quelqu'un de près komu tik za petami biti; pestiti koga, pritiskati na koga
    suivre quelqu'un de près biti komu za petami
    cela me touche de près to mi je zelo pri srcu
    il y a près de deux heures que je suis ici skoraj dve uri sem že tu
  • presedláti (-ám) perf. (prestopiti, preiti) ekst. passare; cambiare:
    presedlati z ene fakultete na drugo passare da una facoltà a un'altra
    presedlati v drug poklic cambiare professione
    presedlati na drug pogovor cambiare discorso