Franja

cake¹ [keik] samostalnik
pecivo, pogača, kolač; kos (mila), tablica (čokolade); tropine

my cake is dough zelo sem razočaran, ni se mi posrečilo
cake and ale veselje, zabava
to have one's cake baked živeti v obilju
you cannot eat your cake and have it ne rnoreš imeti eno in drugo
I wish my cake were dough again škoda, da ni več tako kakor je bilo
it goes like hot cakes hitro gre v denar
domačno to take the cake dobiti prvo nagrado, biti sijajen
that takes the cake to presega vse

calante agg. pojemajoč, padajoč:
moneta calante denar pod predpisano težo
luna calante stari mesec, zadnji krajec

calidad ženski spol lastnost, kakovost; pomen, važnost

a calidad de que s pogojem, da
género (mercancía) de calidad kvalitetno blago
en calidad de representante kot zastopnik
una persona de calidad ugledna, imenitna, oseba
dineros son calidad denar je sveta vladar
calidades pl talent, nadarjenost

capa samostalnik
1. ponavadi v množini (ponošeno oblačilo) ▸ rongy, göncNa ulicah je videti ljudi, oblečene v raztrgane cape in pokrite s polivinilom. ▸ Az embereket szakadt göncökben, és polivinilbe burkolózva lehet látni az utcán.Za maturo je potrebovala obleko, pa sem prodala svojo, dve zimi sem hodila okrog v capah. ▸ Szüksége volt egy ruhára az érettségire, és én eladtam az enyémet, két télen át rongyokban jártam.

2. ponavadi v množini, izraža negativen odnos (oblačilo) ▸ gönc, rongy
Najbrž je hotela reči, da njene trendovske cape niso primerne zame. ▸ Minden bizonnyal azt akarta mondani, hogy a trendi göncei nem valók nekem.
Ona izdaja denar za cape in kozmetiko in leta za mlajšim moškim. ▸ Göncökre és kozmetikára költi a pénzt, és fiatalabb férfiak után rohangál.
Najbolj nas razžalosti, kadar ujamemo v cenene cape odete lepotice, ki bi morale s svojimi atributi osupniti naše oko. ▸ A leginkább az az elszomorító, amikor silány rongyokba öltözött szépségeket kapunk lencsevégre, akik amúgy ámulatba ejthetnének bennünket.

3. (kos blaga) ▸ rongy
Veliki spinaker se kot stara capa pobesi z jambora. ▸ A nagy spinnaker régi rongyként lógott alá az árbocról.
Polovica obleke je v capah visela z nje, iz levice pa ji je kapljala kri, kjer jo je ogrebel medved. ▸ A fél öltözéke rongyként lógott róla, a bal karjából pedig, ahol a medve belevájta karmait, csöpögött a vér.

4. izraža negativen odnos (neodločen človek) ▸ rongy [ember] ▸ senkiházi
Žena ga vpričo drugih ozmerja s šlevo ali capo. ▸ A felesége mások előtt anyámasszony katonájának és rongy embernek nevezi.

capital [kapital] masculin glavnica, kapital; glavna stvar, glavni posel; pluriel denarna sredstva, fond, premoženje

jig kapitalisti
capital en nature blagovni kapital (zemlja, zgradbe, material)
capital en valeur denar, fondi
de départ, initial začetni kapital
capital disponible, liquide razpoložljivi, likvidni kapital
capital engagé, investi angažirani, investirani kapital
capital-espèces, capital-numéraire kapital v gotovini
capital d'exploitation, de roulement obratni kapital
capital foncier kapital v zemljišču, nepremičninski kapital
capital d'investissement investicijski kapital
capital mobilier kapital v premičninah
le capital et le prolétariat kapitalisti in proletarci
besoins masculin pluriel en capital potrebe po kapitalu
fuite féminin des capitaux beg kapitala
impôt masculin sur le capital davek na premoženje
manque masculin, pénurie féminin de capitaux pomanjkanje denarja, kapitala
placement masculin de capital naložba kapitala

capitalista moški spol kapitalist

socio capitalista družabnik, ki daje denar

capsula -ae, f (demin. capsa) tokec, torbica, shrambica, škatlica, pušica (za obleko, denar, knjige idr.): Cat., totus de capsula Sen. ph. kakor iz škatlice (o gizdavem človeku).

carta f

1. papir:
carta da lettere pisemski papir
carta bollata kolkovani papir
carta pergamena oljnati papir
carta asciugante, assorbente pivnik
carta carbone karbon papir
carta vetrata, a smeriglio smirkov papir

2. list (pisan, tiskan):
le sacre Carte sveto pismo
carta moneta, monetata papirnati denar, bankovci
carte valori vrednostni papirji
carta geografica zemljevid; jedilnik:
mangiare alla carta jesti po naročilu
carta da parati tapetni papir, tapeta

3. listina:
la Carta delle Nazioni Unite listina Združenih narodov

4. listina, dokument:
carta d'identità osebna izkaznica
carta annonaria živilska karta, živilski boni
fare le carte per sposarsi zbrati vse potrebne dokumente za poroko
avere le carte in regola pren. biti sposoben za neko delo
far carte false pren. ne se ozirati na sredstva (za dosego cilja)
dar carta bianca pren. dati komu proste roke

5.
carte da gioco igre igralne karte
carte francesi, italiane francoske, italijanske karte
fare le carte mešati, deliti karte; pren. prerokovati iz kart
avere buone carte pren. imeti dobre možnosti za uspeh
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
giocare l'ultima carta pren. igrati na zadnjo karto

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

cassa f

1. zaboj, skrinja:
la cassa della biancheria skrinja za perilo
cassa da morto, cassa krsta; (vsebina zaboja)
tre casse di libri trije zaboji knjig

2. ohišje:
la cassa dell'orologio okrov ure
cassa di risonanza, cassa armonica glasba resonančni trup
cassa toracica anat. prsni koš

3. blagajna:
aver la cassa piena, vuota imeti polno, prazno blagajno
libro di cassa blagajniška knjiga
pagamento a pronta cassa plačilo v gotovini
batter cassa pog. za denar prositi, moledovati
cassa cambiali, cassa valute, cassa titoli ekon. menična blagajna, devizna blagajna, blagajna za vrednostne papirje; ekon. bančno okence:
si accomodi alla cassa izvolite na blagajno

4. banka, blagajna, sklad:
Cassa di risparmio hranilnica, posojilnica
Cassa malattia bolniška blagajna
Cassa integrazione dopolnilna blagajna
Cassa del Mezzogiorno ekon. Sklad za jug

caudal moški spol bogastvo, premoženje; zaklad; dohodek, donos; zaloga; množina rečne vode

hacer caudal de a/c ceniti
caja de caudales omara za denar

cēnāticus 3 (cēna) obeden, jedilen: spes Pl. nadejanje obeda; kot subst. cēnāticum -ī, n obednina (vojakom, svečenikom idr.) namesto obeda izplačani denar: Cod. Th.

cēnsus -ūs, m (cēnsēre)

1. štetje: eorum,... censu habito,... repertus est numerus milium C et X C.

2. occ. cenitev imetja, štetje prebivalstva, popis državljanov v Rimu; pod cenz. nadzorstvom vsako peto leto na Marsovem polju v „mestni hiši“ (villa publica). Vsak državljan je moral pod prisego prijaviti osebne podatke o sebi in svoji rodbini ter svoje premoženje (zemljišča, denar in sužnje). Na podlagi teh podatkov je cenz. določil davek in odkazal državljanu mesto v eni izmed 35 občin (tribus): eo anno census actus est L. je bil popis prebivalstva, census, qui isto praetore (na Siciliji) sunt habiti Ci., censum instituere L. ali facere Gell., censum censere (staro besedilo): legem censui censendo dicere L. z zakonom določiti cenitev ali ljudsko štetje, sintne praedia censui censenda Ci. Od tod pogosto v pomenu napoved: censum accipere L., res ipsa illum censum repudiaret Ci., censum augere, extenuare Ci., censum deferre ali profiteri T. izpovedati, censum emendare Icti. naknadno izpovedati.

3. met.
a) cenitveni zapis, davčni popis, popis državljanov, tudi zemljiška knjiga, kataster: cum Gracchum censu prohibuisset Ci., non inrepsisse in censum dicitur Ci., censu excludere L. prepovedati sprejem v imenik državljanov, in censum referre L., Fl., Ulp. (Dig.)
b) pri cenitvi napovedano premoženje, imetje, lastnina: homo sine honore, sine censu Ci., homo tenui censu H., dives antiquo censu H., c. privatus H. zasebna last, dat census honores O. demittere censum in viscera (pognati po grlu) O., C milium aeris aut maior census L., census equestris (= 400000 sestercev) Suet., c. senatorius (= 800000 sestercev) Suet. inops censu Ps.-Q., c. mobilis Amm. premično blago, censūs capere (zarubiti) Pl.
c) od cenitve odvisen lastninski davek: sine censu Cod. I.

chalcus -ī, m (gr. χαλκός) halk, bakren gr. denar, sprva osmina, kasneje desetina obola: Plin.

chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

chandelle de glace ledena sveča
chandelle romaine raketa
à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
travailler à la chandelle delati pri sveči
le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
(populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska

changer [šɑ̃že] verbe transitif iz-, za-menjati; spremeniti (en v); predrugačiti; dati sveže perilo (quelqu'un komu); verbe intransitif spremeniti se

se changer preobleči se, menjati obleko; pretvoriti se, preobraziti se (en v)
changer d'adresse spremeniti naslov
changer d'air spremeniti zrak, drugam iti
changer de l'argent, un billet menjati denar, bankovec
changer d'avis premisliti si
changer de batterie (figuré) seči po drugih sredstvih
changer en bien, en mal poboljšati se, poslabšati se
changer de cap (aéronautique) spremeniti smer poleta
changer de carrière menjati poklic, presedlati
changer de chemise preobleči srajco
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
changer de conversation, (populaire) de disque obrniti pogovor drugam
changer de coiffure spremeniti pričesko
changer de couleur spremeniti barvo, prebledeti
changer de crémerie (figuré) kam drugam iti
changer la distribution des rôles (théâtre) spremeniti zasedbo vlog
changer les draps preobleči posteljo
changer un enfant, un malade preobleči otroka, bolnika
changer son fusil d'épaule (figuré) privzeti drugačno taktiko, drugače se stvari lotiti
changer d'habits, de vêtements preobleči se
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
changer de logement preseliti se
changer de mains menjati lastnika
changer de pas menjati korak
changer de place premestiti se
changer de résidence spremeniti bivališče
changer de route (marine) spremeniti smer (vožnje)
changer subitement sprevreči se (vreme)
changer (de train) prestopiti (v drug vlak)
changer de vitesse menjati, preklopiti brzino
il a beaucoup changé zelo se je spremenil
cela vous change (familier) to je razlika, to je (sedaj) drugače za vas
les temps sont bien changés! časi so se spremenili!
cela ne change rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
(familier) et pour changer, vous êtes encore en retard in kot po navadi ste spet zamudili

chip¹ [čip] samostalnik
drobec, odkrušek, iver, trska; oškrbek; odpadek; igralna znamka; odkrušeno mesto
pogovorno otrok

a chip of the old block čisto tak kakor njegov oče
I don't care a chip for it ni mi do tega
to carry a chip on one's shoulder rad se prepirati
potato chips tenke ocvrte krompirjeve rezine
to buy chips hraniti denar
ameriško, sleng to hand (ali pass in) one's chips umreti
dry as a chip nezanimiv, dolgočasen, suhoparen
such carpenters such chips po delu spoznamo človeka

circulación ženski spol obtok, kroženje; promet

circulación de aire prepih
circulación fiduciaria obtok papirnatega denarja
circulación de la moneda, circulación monetaria denarni obtok
circulación de la sangre krvni obtok
agua de circulación hladilna voda (motor)
diario de gran circulación zelo razširjen dnevnik
fuera de circulación izven obtoka (denar)
poner en circulación v obtok dati
quitar de la circulación iz obtoka vzeti

circulating [sə́:kjuleitiŋ] pridevnik
ki kroži, ki je v prometu

matematika circulating decimal periodični ulomek
circulating library izposojevalna knjižnica
circulating medium denar, plačilno sredstvo, menjalo

circumforāneus 3 (circum in forum)

1. na trgu biti (prisoten): aes Ci. na forumu pri menjalcih izposojeni denar = dolgovi.

2. po sejmih hodeč, sejmarski, sejemski: pharmacopola Ci., lanista Suet., hostiae Ap., domus Ap. prenosna.