Franja

Zadetki iskanja

  • whether [wéðə] veznik
    ali, če

    whether (today) or (tomorrow) bodisi (danes) ali (jutri)
    whether or no(t) tako ali tako, v enem in drugem primeru, na vsak način
    he asked whether it was true vprašal je, če (ali) je to res
    you must go there, whether you want to go or not moraš iti tja, če ti je všeč ali ne (če hočeš ali nočeš)
  • work1 [wə:k] samostalnik
    (telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
    množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
    vojska utrdbe, utrdbena dela
    (edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
    tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
    množina, religija dobra dela

    in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
    out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
    a work of art umetniško delo, umetnina
    a work of genius genialno delo
    works of a clock mehanizem ure
    the works of Bach Bachova dela
    works of mercy dobrodelna dela
    earth works arhitektura zemeljska dela
    good works dobra dela
    iron works talilnica železa, železarna
    Minister of Works minister za javna dela
    glass works steklarna
    gas works plinarna
    Public Works javna dela
    out works arhitektura zunanja dela
    stone works zidarska dela
    upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
    wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
    shock-work udarniško delo
    to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
    to be at work delati, delovati, funkcionirati
    it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
    to cease (ali to stop) work nehati z delom
    I did a good day's work veliko sem naredil danes
    to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
    to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
    to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
    to have plenty of work to do imeti mnogo dela
    I have my work cut out for me imam polne roke dela
    to make sad work of it figurativno vse uničiti
    to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
    that is your work to je tvoja naloga
    to look for work iskati delo
  • work(*)2 [wə:k]

    1. prehodni glagol
    delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
    poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
    trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
    sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
    matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
    sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

    to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
    to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
    to work o.s. into a rage pobesneti
    to work the bellows goniti meh
    to work a farm voditi farmo (kmetijo)
    to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
    to work wonders delati čuda (čudeže)
    to work one's will uresničiti svojo voljo
    can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
    to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
    my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
    to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
    servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
    to work a crane upravljati z žerjavom
    to work a coal seam izkoriščati plast premoga
    to work a ship upravljati ladjo
    to work one's way pot si utreti (napraviti)
    these machines are worked by steam te stroje poganja para
    it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
    this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
    the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
    to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
    to work one's horses priganjati konje k delu
    to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

    2. neprehodni glagol
    delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
    navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
    figurativno krčevito delati

    to work against time delati v tekmi s časom
    to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
    my stove works well moja peč dobro dela
    your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
    I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
    the poison began to work strup je začel delovati
    to work into a crowd vriniti se v množico
    to work loose zrahljati se (vijak itd.)
    waves work to and fro valovi so razburkani
    to work double tides delati podnevi in ponoči
    that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)
  • worm1 [wə:m] samostalnik
    zoologija črv, črv deževnik, glista
    tehnično orodje spiralne oblike, vzvoj na vijaku, cevasta naprava za kondenziranje, za hlajenje, kita (vez) pod pasjim jezikom
    figurativno podel, potuhnjen človek (kreatura)
    figurativno notranja muka, trpljenje, glodajoča žalost, skrb
    množina, medicina gliste, glistavost

    worm of conscience grizenje vesti; pekoča vest
    book-worm knjižni molj (hrošček ali oseba)
    earth worm deževnik
    glow worm kresnica
    silk worm sviloprejka
    tapeworm trakulja
    food for worms hrana za črve, mrlič, mrtvec
    I am a worm today slabo se počutim danes
    a worm will turn figurativno še taka potrpežljivost ima svoje meje
  • yourself množina yourselves [jɔ:sélf, -sélvz] zaimek (v zvezi z you ali z velelnikom)

    1.
    (poudarjeno, emfatično) (ti) sam, (vi, Vi) sami

    you yourself told me, you told me yourself vi sami ste mi povedali
    you must see for yourself sam moraš videti, se prepričati
    you are not yourself today danes te ni moč prepoznati, nisi pravi
    you are not quite yourself after this illness nisi čisto pravi, nisi še dober po tej bolezni
    what will you do with yourself today? kaj boš delal (počenjal) danes?
    by yourself (ti) sam, brez (tuje) pomoči
    you'll be left by yourself ostal boš (čisto) sam
    do you learn French by yourself? ali se sami učite francosko?

    2. povratni
    se, sebe, si, sebi

    be yourself! vzemi se skupaj!, pridi spet k sebi!
    help yourself! postrezi(te) si, vzemi(te) si!
    you may congratulate yourself lahko si čestitaš
    don't trouble yourself! ne trudi(te) se!
    pull yourselves together! vzemite se skupaj!
    shut the door behind yourself! zapri(te) vrata za seboj!
    how's yourself? sleng kako pa kaj ti?, kako pa gre tebi?
  • za para; por; a

    za danes para hoy
    dan za dnem día por día
    korak za korakom paso a paso
    beseda za besedo palabra por palabra
    (v zameno) za a cambio de
    knjiga za tebe un libro para ti
    sredstvo za glavobol un remedio para (ali contra) el dolor de cabeza
    nisem (razpoložen) za šale no estoy para bromas
    jaz za svoj del ... por mi parte
    jaz za svojo osebo por lo que a mí toca; en cuanto a mí; en lo que a mí respecta (ali concierne)
    to je stvar zase esto es cosa aparte
    za to ceno (po tej ceni) a ese precio, por ese precio
    po 10 peset za kos a diez pesetas por pieza
    za koga me (pa) imate? ¿por quién me toma usted?
    za primer, da ... (para el) caso de que (subj); por si (ali acaso) (subj)
    glasovati za koga votar por alg
    vse govori za nas todo habla en nuestro favor
    sesti za mizo sentarse a la mesa
    prijeti za roko coger (ali tomar) de la mano
    smatram za nespametno lo considero desarcetado
    zanimam se za ... tengo interés por...
    zgrabiti za lase koga coger de (ali por) los cabellos a alg
    za in proti el pro y el contra
    za domovino por la patria
  • zakopáti (-kópljem) | zakopávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. seppellire, sotterrare:
    danes leto smo ga zakopali lo abbiamo sepolto un anno fa

    2. ficcare:
    zakopati roke v žepe ficcare le mani in tasca

    3. nascondere, celare, seppellire:
    zakopati kaj globoko v svojem srcu seppellire qcs. nel profondo del cuore

    4. pren. ridurre:
    zakopati koga v revščino ridurre qcn. in miseria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zakopati bojno sekiro seppellire la scure di guerra
    zakopati svoj talent sprecare il proprio talento
    zakopati upe abdicare, rinunciare alle proprie speranze

    B) zakopáti se (-kópljem se) | zakopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. ficcarsi:
    zakopati se pod odejo ficcarsi sotto la coltre, le coperte

    2. voj. trincerarsi

    3. pren.
    zakopati se v oddaljen kraj ritirarsi, andare a vivere a casa del diavolo

    4. immergersi:
    zakopati se v delo, v študij immergersi nel lavoro, nello studio
    zakopati se v molk essere muto come una tomba, chiudersi a riccio
  • zanalàšč exprés, à dessein, intentionnellement

    to si zanalašč naredil tu l'as fait exprés
    kakor zanalašč si prišel danes comme un fait exprés, tu es venu aujourd'hui
  • zapŕt cerrado; encerrado

    vase zaprt reservado, poco comunicativo
    zaprt samoglasnik vocal f cerrada
    pri zaprtih vratih a puerta cerrada (tudi jur)
    gledališče je danes zaprto hoy no hay función
    biti zaprt (v zaporu) estar en la cárcel; estar encarcelado
    imeti zaprto tener cerrado, mantener cerrado
  • zébsti (zébe) imperf. impers.

    1. sentire, provare freddo, infreddolire (tudi pren.):
    me zebe kot psa ho, sento un freddo cane

    2. fare freddo:
    danes zebe oggi fa freddo
  • zimzelen pridevnik
    1. (o rastlini) ▸ örökzöld
    zimzelena grmovnica ▸ örökzöld cserje, örökzöld bokor
    zimzeleni grm ▸ örökzöld cserje, örökzöld bokor
    zimzeleno rastlinje ▸ örökzöld növényzet
    zimzeleni listavci ▸ széles levelű örökzöld fák
    zimzeleni iglavci ▸ örökzöld tűlevelűek
    zimzelena rastlina ▸ örökzöld növény
    Lovorikovec je zimzelena rastlina, s katero so lahko pozimi na soncu težave. ▸ A babér örökzöld növény, amelynek árt, ha napsütötte területen van télen.
    Povezane iztočnice: zimzeleno drevo

    2. (dolgo priljubljen) ▸ örökzöld
    zimzelena popevka ▸ örökzöld sláger
    zimzelena melodija ▸ örökzöld dallam
    zimzelena uspešnica ▸ örökzöld szám
    zimzeleni napevi ▸ örökzöld dallamok
    Številne njihove popevke so postale zimzelene in predmet predelav. ▸ Számos daluk örökzöld slágerré vált és feldolgozások tárgya lett.
    Tako se je zapisal med tiste zimzelene motocikle, ki bi jih lahko označili kot večne. ▸ Így vált az egyik örökkévalónak nevezhető örökzöld motorkerékpárrá.
    Četrtkov večer pa bo namenjen ljubiteljem in ljubiteljicam zimzelene glasbe. ▸ A csütörtök estét az örökzöld zene szerelmeseinek szenteljük.
    Ime Ana pa hkrati sodi v skupino zimzelenih, vedno modernih imen. ▸ Ugyanakkor az Anna név az örökzöld, örökké modern nevek csoportjába tartozik.

    3. (vedno aktualen) ▸ örökzöld
    zimzelena tema ▸ örökzöld téma
    Vsebina filma je zimzelena, saj obravnava vrstniško nasilje, zaradi česar je več kot ustrezen tudi za predvajanje po šolah. ▸ A film tartalma örökzöld, hiszen a kortársak közötti erőszakról szól, emiatt pedig különösen alkalmas az iskolai vetítésekre.
    Na dnevnem redu danes je tudi že zimzelena parlamentarna tema - čezatlantska vohunska afera. ▸ A mai napirenden szerepel a már örökzöld parlamenti téma is – a transzatlanti kémügy.

    4. ponavadi v športnem kontekstu (dober kljub starosti) ▸ örökifjú
    Zimzeleni Ole Einar Björndalen je svojo zadnjo sezono med elito začel s svojo 95. zmago v svetovnem pokalu. ▸ Az örökifjú Ole Einar Björndalen 95. győzelmével kezdte utolsó szezonját a világkupa-sorozatban.
    Zanimivo bo videti, kaj pripravljajo Japonci na čelu z zimzelenim Noriakijem Kasaijem, ki bo v sezono vstopil star 45 let. ▸ Érdekes lesz látni, mire készülnek a japánok, élükön az örökifjú Noriaki Kasaival, aki 45 évesen kezdi meg a szezont.
  • zjutraj am Morgen, (ob jutrih) morgens
    danes zjutraj heute morgen, heute früh
    včeraj zjutraj gestern morgen, gestern früh
    v ponedeljek zjutraj Montag morgen
    zgodaj zjutraj in aller Frühe, frühmorgens
    ob štirih/šestih … zjutraj um vier/sechs … Uhr früh
  • zjutraj prislov
    (o delu dneva) ▸ reggel
    zgodaj zjutraj ▸ korán reggel
    Na ribolov sta se odpravila zgodaj zjutraj. ▸ Korán reggel elmentek horgászni.
    navsezgodaj zjutraj ▸ korán reggel
    danes zjutraj ▸ ma reggel
    zjutraj vstati ▸ holnap reggel
    zjutraj in zvečer ▸ reggel és este
    Zjutraj bo po nekaterih nižinah nastala megla. ▸ Reggel néhány sík vidéken köd képződik.
    Po nemirnem spancu sem se zbudil že ob petih zjutraj. ▸ A nyugtalan alvás után már reggel ötkor felébredtem.
  • zjútraj in the morning

    zgodaj zjútraj early in the morning
    danes zjútraj this morning
    jutri zjútraj tomorrow morning
    včeraj zjútraj yesterday morning
  • zjútraj le matin, au matin

    ob enih zjutraj à une heure du matin
    v ponedeljek zjutraj lundi matin
    danes zjutraj ce matin
    jutri zjutraj demain matin
    včeraj zjutraj hier matin
    zgodaj zjutraj de bon (ali grand) matin, au petit matin, tôt le matin, de très bonne heure
  • zjútraj por la mañana; de mañana

    ob 5-ih zjutraj a las cinco de la mañana
    danes zjutraj esta mañana
    takoj zjutraj, zgodaj zjutraj de buena mañana, muy de mañana, a las primeras horas de la mañana
  • zvečer [é] am Abend, abends
    danes zvečer heute [abend] Abend
    včeraj zvečer gestern [abend] Abend
    v ponedeljek zvečer am Montagabend, redno: montagabends
    pozno zvečer am späten Abend, spätabends
  • zvečér in the evening

    danes zvečér this evening, tonight
    jutri zvečér tomorrow night
    včeraj zvečér (sinoči) last night
    v soboto zvečér on Saturday night
  • zvečér le soir

    ob sedmih zvečer à sept heures du soir
    danes zvečer, drevi ce soir
    jutri zvečer demain soir
    včeraj zvečer hier soir
    na svidenje zvečer! à ce soir!
  • zvečér de noche; por la noche

    pozno zvečer moy tarde
    ob 8-ih zvečer a las ocho (8) de la noche
    danes zvečer, drevi esta noche, hoy por la noche
    jutri zvečer mañana por la noche
    včeraj zvečer, sinoči anoche
    predvčerajšnjim zvečer (ponoči) anteanoche