Franja

Zadetki iskanja

  • name1 [néim] samostalnik
    ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

    by name po imenu
    to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
    to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
    family name priimek
    first (ali given) name krstno ime
    to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
    to give one's name povedati svoje ime
    pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
    to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
    the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
    to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
    in name only samo po imenu
    to have a name for biti na glasu; da
    in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
    of name ugleden, pomemben
    maiden name dekliško ime
    in one's own name v svojem imenu
    proper name lastno ime
    to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
    not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
    to put one's name down for priglasiti kandidaturo
    to send in one's name napovedati se, priglasiti se
    to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
    to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
    to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
    to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
    what's in a name? ime kaj malo pomeni
  • napitnína tip; gratuity

    dati komu napitníno to tip someone, to give someone a tip
    dal sem mu dolar napitníne I tipped him a dollar, I gave him a dollar tip
    prepovedano je dajati napitníno! no tipping allowed!
    napitnína prepovedana! tipping prohibited!
  • napot|ek [ó] moški spol (-ka …) der Hinweis; (navodilo) die Anweisung
    dajati napote komu jemanden unterweisen
  • naroči|ti2 (-m) naročati komu kaj: (jemandem etwas) auftragen, (jemanden) beauftragen mit; (dajati navodila) (jemandem) Anweisungen geben
    naročiti komu, naj kam pride (jemanden) irgendwohin bestellen (nach Hause bestellen, hinbestellen …)
    naročiti komu, naj pride (jemanden) kommen lassen
  • nasvet samostalnik
    (napotek) ▸ tanács, tipp
    koristen nasvet ▸ hasznos tanács
    upoštevati nasvet ▸ tanácsot megfogad
    praktičen nasvet ▸ praktikus tanács
    prositi za nasvet ▸ tanácsot kér, tanácsot kikér
    dajati nasvete ▸ tanácsot ad
    deliti nasvete ▸ tanácsokat osztogat
    vprašati za nasvet ▸ tanácsot kér, tanácsot kikér
    nasvet strokovnjaka ▸ szakember tanácsa
    poslušati nasvet ▸ tanácsot megfogad
    potrebovati nasvet ▸ tanácsra van szüksége
    dati nasvet ▸ tanácsot ad
    dobiti nasvet ▸ tanácsot kap
    uporaben nasvet ▸ hasznos tanács
    nasvet zdravnika ▸ orvos tanácsa
    brezplačen nasvet ▸ ingyenes tanács
    pameten nasvet ▸ okos tanács
    modni nasveti ▸ divattippek
    zdravnikov nasvet ▸ orvos tanácsa
    nasvet prijatelja ▸ baráti tanács
    iskati nasvet ▸ tanácsot keres
    držati se nasveta ▸ tanácsot megfogad
    prehranski nasveti ▸ étkezési tanács
    prisluhniti nasvetu ▸ tanácsra hallgat
    prijateljski nasvet ▸ baráti tanács
    slediti nasvetu ▸ tanácsot követ
    nasveti o prehrani ▸ táplálkozási tanács
    ubogati nasvet ▸ tanácsra hallgat
    nasvet za hujšanje ▸ fogyókúrás tanács
    ljubezenski nasvet ▸ szerelmi tanács
    očetov nasvet ▸ apai tanács
    mamin nasvet ▸ anyai tanács
    kuharski nasvet ▸ főzési tanács
    pomagati komu z nasvetom ▸ tanáccsal segít valakinek, tanáccsal segít valakin
    nasvet o uporabi česa ▸ tanács valami használatáról, tanács valami alkalmazásáról
    ravnati se po čigavem nasvetu ▸ valakinek a tanácsa szerint jár el
    po nasvetu koga ▸ valakinek a tanácsa alapján
    zdravniški nasvet ▸ orvosi tanács
    Če me bo kdo vprašal za nasvet, mu bom z veseljem pomagal. ▸ Ha valaki kikéri a tanácsomat, örömmel segítek neki.
    Preberite si nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo goriva. ▸ Olvasson el néhány tanácsot az üzemanyag-felhasználás csökkentésével kapcsolatban!
    Povezane iztočnice: strokovni nasvet, pravni nasvet
  • navodil|o1 srednji spol (-a …)

    1. (direktiva) die Weisung, die Anweisung, die Instruktion; režijsko: Regieanweisung; službeno: Dienstanweisung
    pisna navodila množina das Merkblatt
    dajanje navodil die Anweisung, die Instruktion
    dajati navodila komu (jemanden) anweisen, anleiten
    ki ima pravico dajati navodila weisungsberechtigt
    ki je vezan na navodila weisungsgebunden
    pravica, dajati navodila die Weisungsbefugnis
    v skladu z navodili weisungsgemäß, instruktionsgemäß
    imeti navodilo, da … angewiesen sein zu

    2. zdravnika: die Verordnung
    po zdravniškem navodilu auf ärztliche Veordnung
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nudi|ti (-m) ponuditi

    1. (dajati) šanso, možnost: bieten zaščito: angedeihen lassen; tolažbo: gewähren

    2. (ponujati) bieten; (dajati na razpolago) zugänglich machen, bereitstellen

    3. trgovina blago: im Angebot haben
    danes nudimo unser heutiges Angebot

    4.
    nuditi se (ponujati se) pogled: sich bieten, sich darbieten, priložnost: sich darbieten
    | ➞ → odpor, življenje
  • nūtus -ūs, m (*nuere)

    I. nagib(anje), sklanjanje navzdol, težnost: ut … terrena et umida suopte nutu et suo pondere … in terram et in mare ferantur Ci., rutundum ut caelum terraque ut media sit eaque sua vi nutuque teneatur Ci.; v pl.: terra … undique ipsa in sese nutibus suis coglobata Ci.

    II. occ.

    1. kimanje z glavo, miganje z očmi, roko, prstom, mig(ljaj), namig, pomig: Ci. ep., L. idr., n. capitis Q., adnuit et totum nutu tremefecit Olympum V. (prim. Hom. Il. 1, 528—530), nutu vocibusque vocare C., signaque dat nutu O., nutu signisque loquuntur O., digitis nutuque locutus O., nutus conferre (dajati si) loquaces Tib., n. digiti Tert., nutibus loqui Hier., furtivis oculorum nutibis deluscentium greges post se trahunt Hier. (o vlačugah).

    2. meton.
    a) mig = odločna volja, samovolja, povelje, ukaz, zahteva: Lact., Amm., ad nutum praesto esse Ci. na mig, qui neget … hanc urbe, deorum immortalium nutu ac potestate administrari Ci., iura praetoris nutu atque arbitrio meretriculae gubernantur Ci., auctoritate atque nutu legum Ci., si qua res non ad nutum eius fit C., nutu eius geruntur omnia N., nutu Iunonis eunt res V., alterius sub nutu degitur aetas Lucr., sub nutu atque arbitrio alicuius esse, ad nutum imperiumque alicuius agere L.
    b) privolitev, privoljenje, ugoditev: adnuite … nutum numenque vestrum invictum lampanis L., ego quoque simili nutu aut renutu respondere voto tuo possum Plin. iun., cum vellem nutum meum precibus tuis accomodare Ap.
  • oberóč adv. con ambedue le mani:
    pren. oberoč dajati dare generosamente, elargire, dispensare
  • obljúba promesse ženski spol , engagement moški spol , vœu moški spol

    dati obljubo faire une promesse, promettre
    dati slovesno obljubo faire un serment solennel, prêter serment
    dajati komu prazne obljube nourrir quelqu'un de promesses; familiarno payer quelqu'un en monnaie de singe
    odvezati koga od obljube délier quelqu'un de sa promesse
    prelomiti obljubo enfreindre (ali trahir, violer) sa promesse
    ne izpolniti obljube manquer à sa promesse
    obljuba dela dolg chose promise, chose due
  • obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

    ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
    obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
    dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
    dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
    držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
    zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
    odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
    obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho
  • obrésti1 interest

    navadne obrésti simple interest
    obrestne obrésti compound interest
    visoke obrésti high interest rate
    tekoče obrésti current interest rate
    dolgovane obrésti interest due
    zamudne obrésti interest for delay (ali for retardment)
    glavnica z obréstmi (vred) principal and interest
    zaostale obrésti interest unpaid, arrears pl of interest, outstanding interest
    5% letne obrésti interest at the rate of five per cent per annum
    dohodek od obrésti investment income
    izguba obrésti loss of interest
    z obréstmi together with (ali plus) interest
    brez obrésti free of (ali ex) interest
    debetne obrésti interest on debit balances
    dajati, donašati obrésti to bear interest
    dati 5% obrésti to yield an interest of five per cent
    naložiti denar na obrésti to put the money on interest
    dodati obrésti glavnici to add the interest to the principal
    posoditi denar proti obréstim to lend money at (ali on) interest
    poplačati z obréstmi to pay back interest
    pripisati obrésti kapitalu to add the interest to the capital
    vrniti kaj z obréstmi (figurativno) to return something with interest
    obrésti tečejo od 1. maja interest accrues from the first of May
    zahtevati oderuške obrésti to charge exorbitant rates of interest
    zaračunati obrésti to charge interest
    živeti od obrésti to live on annuities (ali investment income, income from investments)
    živi od obrésti svojega kapitala he lives on the interest from his capital
  • obrésti interés m ; rédito m

    na obresti a interés, a rédito
    navadne (oderuške, zamudne, od dolgov, od terjatev) interés m simple (usurario, moratorio, deudor, acreedor)
    zaostale (zakonite, zapadle)obresti intereses m pl atrasados (legales, vencidos)
    na visoke obresti a un (tipo de) interés elevado
    obrestne obresti interés m compuesto, interés m de intereses, intereses m pl acumulados
    delnice s 4 % obrestmi acciones f pl al cuatro por ciento
    dvigniti (izračunati) obresti retirar (calcular) los intereses
    dajati obresti producir intereses
    posoditi na obresti prestar a interes
    povrniti z obrestmi (fig) devolver con creces
    živeti od obresti vivir de sus rentas
  • odgóvor answer; reply; response; (redko) return

    kot odgóvor na in reply to, in answer to, in response to
    duhovit, odrezav odgóvor repartee
    oster odgóvor retort, rejoinder
    skorajšen odgóvor an early answer
    odgóvor z obratno pošto an answer by return (of post)
    izmikajoč se odgóvor evasive answer
    pritrdilen (nikalen) odgóvor answer in the affirmative (in the negative)
    dvoumen odgóvor an equivocal reply
    jasen odgóvor a definite answer
    odklonilen odgóvor refusal
    plačan odgóvor (pri brzojavki) reply-paid (telegram)
    dopisnica s plačanim odgóvorom (postal) reply card
    brez odgóvora unanswered
    plačan odgóvor reply paid
    pričakujoč hiter odgóvor awaiting a speedy reply
    prosimo za skorajšen odgóvor an early reply will oblige
    prosimo za odgóvor the favour of an answer is requested
    biti v zadregi za odgóvor to be stumped for an answer
    na moj ugovor ni našel odgóvora he could find no answer to my objection
    potreben je takojšen odgóvor an immediate reply is necessary
    na vse imeti odgóvor to have an answer for everything, never to be at a loss for (ali to be short of) an answer
    prosimo čimprejšnji odgóvor please answer by return
    nobenega odgóvora ne dobiti, ostati brez odgóvora to get no reply (ali acknowledgment)
    ne ostati dolžan odgóvora never to be at a loss for an answer
    dajati odgóvor to render an account
    (po)klicati koga na odgóvor to call someone to account
    na to ne vem odgóvora this I cannot explain
  • odgóvor réponse ženski spol ; (oster) riposte ženski spol , réplique ženski spol ; (živahen, duhovit) repartie ženski spol

    odklonilen odgovor refus moški spol
    pritrdilen, nikalen odgovor réponse affirmative, négative
    namesto odgovora poux toute réponse
    na odgovor poklicati demander compte (ali raison) à quelqu'un de quelque chose
    odgovor dajati rendre compte (ali raison) de quelque chose à quelqu'un
    plačan odgovor réponse payée
    nikoli ne biti v zadregi za odgovor avoir toujours réponse à tout
    pustiti brez odgovora laisser sans réponse
    ne biti v zadregi za odgovor avoir la repartie prompte (ali facile), être prompt à la repartie, n'être jamais en peine de répondre
  • odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
    izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
    dati odgovor dare una risposta, rispondere
    jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
    odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
    evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
    imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
    v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
    odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
    jur. odgovor na repliko duplica
  • odgóvor contestación f ; respuesta f

    brez odgovora sin contestación, (pismo) no contestado, (ljubezen) no correspondido
    brzojavni odgovor respuesta f telegráfica
    odrezav odgovor réplica f aguda
    odgovor z obratno pošto contestación a vuelta de correo
    dopisnica s plačanim odgovorom tarjeta f postal con respuesta pagada
    nesramen odgovor mala contestación
    odklonilen odgovor respuesta negativa, (na prošnjo) desestimación f
    dajati odgovor za dar cuenta de
    (po)klicati koga na odgovor pedir cuenta (ali razón) a alg
    ostati brez odgovora quedar sin contestación (incontestado)
    prosimo za odgovor se suplica la respuesta
    pustiti brez odgovora dejar sin contestación
    nikoli ni v zadregi za odgovor tiene respuesta para todo
    noben odgovor je tudi odgovor quien calla otorga
  • odobrávanje aprobación f ; asentimiento m ; (s ploskanjem) palmas f pl , (močnejše) aplauso m ; ovación f

    klic odobravanja bravo m; aclamación f; vítor m
    dajati klice odobravanja dar vítores (komu a alg), vitorear a alg
    izzvati viharno odobravanje provocar una tempestad (ali provocar salvas) de aplausos
    (po)žeti odobravanje ser muy aplaudido, oír aplausos, cosechar grandes aplausos
    gromovito odobravanje aplauso m atronador
  • odobravati glagol
    1. pogosto zanikano (podpirati; strinjati se) ▸ helyesel
    odobravati odločitev ▸ döntést helyesel
    Vest naše odločitve odobrava, če so dobre, in graja, če so slabe, zle. ▸ A lelkiismeret helyesli a jó döntéseinket, és ellenzi, ha azok rosszak, gonoszak.
    odobravati potezo ▸ lépést helyesel
    odobravati poroko ▸ házasságot helyesel
    večina odobrava ▸ többnyire helyesel
    javnost odobrava ▸ közvélemény helyesel
    ne odobravati početja ▸ cselekvést nem helyesel
    Ne poznam teh fantov in ne odobravam njihovega početja. ▸ Nem ismerem ezeket a srácokat és nem helyeslem, amit tesznek.
    ne odobravati zveze ▸ kapcsolatot nem helyesel
    starši ne odobravajo ▸ szülők nem helyeselnek
    tiho odobravati ▸ csendben helyesel
    ne odobravati nasilja ▸ erőszakot nem helyesel
    Okolica ne bo odobravala vaših dejanj, a se ne vznemirjajte. ▸ A környezete nem fogja helyeselni a tetteit, de ne aggodalmaskodjon emiatt.

    2. (dajati uradna soglasja) ▸ jóváhagy, engedélyez
    odobravati kredite ▸ hiteleket jóváhagy
    Banke obrtnikom in podjetnikom težje odobravajo kredite kot fizičnim osebam. ▸ A bankok nehezebben hagynak jóvá hitelt az iparosoknak és a vállalkozóknak, mint a magánszemélyeknek.
    odobravati posojila ▸ kölcsönöket jóváhagy
    vlada odobrava ▸ kormány engedélyez
    banka odobrava ▸ bank jóváhagy
    odobravati podjetju ▸ vállalat számára engedélyez
    odobravati bankam ▸ bankok számára engedélyez
    odobravati po obrestni meri ▸ kamatláb mellett jóváhagy
    odobravati poslovne načrte ▸ üzleti terveket jóváhagy
    Kratkoročna posojila za pravne osebe odobrava po obrestni meri že od 7 odstotkov dalje. ▸ Jogi személyeknek a rövid lejáratú kölcsönöket már 7 százaléktól induló kamatlábak mellett hagyja jóvá.
    Odobrava le usmerjene subvencije z merljivimi učinki. ▸ Csak olyan célzott támogatásokat hagy jóvá, amelyeknek mérhető hatása van.