Franja

bostezo moški spol zeh, zehanje

dar un bostezo, dar bostezos zehati

botrsk|i [ó] (-a, -o) Paten-
botrski dar das Patengeschenk

božj|i [ô] (-a, -e) Gottes-, (božanski) göttlich
Božji Gottes-
bič božji der /eine Geißel Gottes
blagoslov božj der Gottessegen
dar božj die Gottesgabe, ein Geschenk des Himmels
božji rop der Gottesraub
božji sel der Götterbote
božji sin der Gottessohn
človek božji! Menschenskind!
mir božji der Gottesfriede
sin božji der Gottessohn
strah božji die Gottesfurcht
služba božja der Gottesdienst
hiša božja das Gotteshaus
Mati božja die Mutter Gottes
božja nevesta die Himmelsbraut
božja previdnost die göttliche Vorsehung
božja sodba das Gottesurteil, das Ordal, v čarovniških procesih: die Hexenprobe
božja volja der Wille Gottes, die Schickung Gottes
božje kraljestvo das Reich Gottes
božje ljudstvo das Volk Gottes
dokaz za bivanje božje der Gottesbeweis
Jagnje božje das Gotteslamm, Lamm Gottes
v Božjem imenu in Gottes Namen
v čast in hvalo božjo zum Lobe Gottes
vdan v božjo voljo gottergeben
ves božji dan den lieben langen Tag
križ božji! um Himmels Willen!

bóžji God's; of (from, like, belonging to) God; divine; godly; godlike

bóžji blagoslov God's blessing
bóžji dar God's gift, gift of God
bóžja hiša church, chapel
bóžje češčenje worship of God
bóžji grob the Holy Sepulchre, (po cerkvah) Holy Week commemorative altar
bóžja pot pilgrimage
bóžja sodba zgodovina ordeal
bóžja milost divine grace
po milosti bóžji by the grace of God
človek bóžji! man alive!
mati bóžja religija Mother of God, Blessed Virgin
služba bóžja divine service (ali worship); public worship, devotion
strah bóžji fear of God
šiba bóžja (figurativno, Atila) Attila, the Scourge of God
biti pri službi bóžji to attend divine service

bôžji de Dios; divino

ves božji dan todo el santo día
z božjo pomačjo con la ayuda de Dios
po božji milosti por la gracia de Dios
v božjem imenu en nombre de Dios
za božjo vojo! ¡por (amor de) Dios!
božja beseda el Verbo divino
božji dar don m dívino
božje čaščenje culto m divino
hiša božja iglesia f; templo m
božja njiva (pokopališče) cementerio m
služba božja culto m (ali oficio m) divino
šiba božja azote m de Dios
to je v božjih rokah Dios dírá

braguetazo

dar un braguetazo (nepričakovano) dobro partijo narediti (se omožiti, se oženiti)

brávo

bravo! ¡bravo!; ¡olé!, ¡ole!
vzkliki bravo bravos m pl, vítores m pl
vzklikati bravo dar vítores (komu a alg)

brazo moški spol laket, roka, nadlaket; veja; delavec; moč, oblast; pogum

brazo artificial umetna roka
brazo de mar morska ožina
brazo real, brazo seglar, brazo secular svetna oblast
brazo de río rečni rokav
brazo de silla naslon pri stolu
hecho un brazo de mar krasno oblečen
a brazo z roko
a brazo partido telo proti telesu (pri rokoborbi); s silo, na vso moč
a todo brazo na vse pretege, na vso moč
brazo a brazo mož proti možu
coger por el brazo za roko prijeti
dar el brazo roku (po)dati, podpirati
no dar su brazo a torcer ohraniti pogum, ne odkriti svoje bolečine, ne popustiti
ir del brazo za podpazduho se voditi
tener brazo biti zelo močan
brazos pl prednje okončine, klešče (raka), lovke (polipa); zaščitniki, pokrovitelji
a fuerza de brazos z velikim naporom; po lastni zaslugi; z brahialno silo
con los brazos cruzados s prekrižanimi rokami, brezbrižno; pokorno
dar los brazos a uno koga objeti
ponerse (venir) a brazos spopasti se

bŕcniti

brcniti koga dar un puntapié a alg

brega ženski spol prepir, borba; naganjanje; bikoborba

andar a la brega težko delati, garati
dar brega a alg. komu jo zagosti

brême carga f , cargo m ; peso m

v naše breme (trg) a nuestro cargo
v breme koga por cuenta de alg
socialna bremena cargas f pl sociales
iti v breme koga correr por cuenta (ali correr a cargo) de alg
naložiti komu breme echar la carga a alg
onemoči, pasti, zgruditi se pod bremenom (fig) dar con la carga en tierra (ali en el suelo)
pasti komu v breme ser una carga para alg
pisati v breme (trg) cargar en cuenta
znebiti se bremena echar la carga de sí

briglia f (pl. -glie)

1. brzda, uzda, vajet (tudi pren.):
a briglia sciolta pren. nebrzdano
a tutta briglia pren. v diru, zelo hitro
dar la briglia sul collo pren. spustiti vajeti
tenere in briglia pren. brzdati
tirare la briglia pren. zategniti uzde, vajeti

2. hudourniška pregrada

brinco moški spol skok

de un brinco z enim skokom, v hipu, bliskovito
dar brincos delati skoke

bueno dober, prijeten; zadovoljen; zdrav; velik, močan; uporaben; zadosten; lep, posrečen; preprost

bueno de comer okusen
a la buena pošteno, odkrito (srčno)
¡bueno es él para bromas! z njim se ni šaliti
de bueno a mejor vedno bolje
dar por bueno odobriti
no estar bueno de la cabeza (pol)nor biti
hace bueno lepo vreme je
hacer buena alguna cantidad neko vsoto v dobro zapisati
hacer buena a/c nekaj dokazati, odobriti
¡tanto bueno por aquí! dobrodošel!
¿adónde bueno? kam pa (greš)?
¡buena es ésa! ta je (pa) dobra!
a buenas, por la buena, por buenas zlepa, prijateljsko; rad, voljno
de buenos (a primeras) na prvi pogled, sprva, najprej; tjavdan; prav za prav
buenas letras lepe znanosti
estar de buenos biti dobro razpoložen
¡buenos días! dober dan!
cogí un susto de los buenos pošteno sem se ustrašil

busilis moški spol

dar en el busilis pravo pogoditi
ahí está el busilis v tem grmu tiči zajec

bútati, bútniti empujar

butati ob chocar contra, dar contra; (valovi) romper contra

cabe moški spol sunek

cabe de pala srečno naključje
dar un cabe al bolsillo (fig) mošnjo prazniti

cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

cabeza de campana zvonišče
cabeza de ganado glava živine
cabeza menor glava drobnice
cabeza de partido okrajno glavno mesto
cabeza de reino prestolnica države
cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
dolor de cabeza glavobol
mala cabeza nepremišljen človek
tocado de la cabeza malo trčen
aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
cargársele a uno la cabeza omotičen postati
dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
me duele la cabeza glava me boli
hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
hacer cabeza glavno besedo imeti
ir cabeza abajo vedno bolj propadati
írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
sacar la cabeza spet se pokazati
sentar la cabeza k pameti priti
subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
torcer la cabeza umreti
volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
a la cabeza spredaj, na čelu
con la cabeza al aire gologlav
de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
de pies a cabeza od nog do glave
en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
por su cabeza po lastnem sklepu
más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj

cabezada ženski spol sunek z glavo; pokimanje; gornje usnje pri čevlju

dar cabezadas kinkati z glavo
darse de cabezadas por las paredes z glavo v zid riniti

cabida ženski spol prostornina; površina, ploščina

dar cabida dati prostor, pripustiti
tener cabida con alg. biti pri kom v milosti
no tener cabida ne iti v; ne biti dovoljen (umesten)