Franja

Zadetki iskanja

  • superō -āre -āvī -ātum (superus)

    I. intr.

    1. kvišku moleti, dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigovati) se nad kaj, štrleti, moleti nad čim, starejše premolevati, nadviševati: superavit gravidus armatis equus Enn. ap. Macr., commodum radiosus sese sol superabat ex mari Pl., ripisque superat mihi … pectus Pl., (sc. angues) superant capite et cervicibus altis V., superat foliis oleaster V., superat agger ad auras Stat.; metaf. zmagati (zmagovati), nadvladati (nadvladovati), prevladati (prevladovati), (pre)obvladati, (pre)obvladovati, biti močnejši od koga
    a) kot voj. t.t.: nostra superat manus Pl., superavit postea Cinna cum Mario Ci., quibuscum saepenumero Helvetii congressi … plerumque superarint C., superare non minus consilio quam gladio C., per biduum equestri proelio C., cum videret hostes equitatu superare N., superare navibus Auct. b. Alx., numero hostis, virtute Romanus superat L., cum aliis partibus multitudo superaret Latinorum L.
    b) v nevojaškem pomenu: superat sententia Sabini C., tantum superantibus malis L., quoniam superat fortuna V., iamiam fata superant V. kaže svojo moč, totidem formā superante iuvencae V. neprekosljive (brezprimerne) lepote, superante salo V., victor superans animis V. prekipevajočega poguma, unde salo superant venti Pr., si superaverit morbus Plin. iun. če se razpase, če se razširi; od tod adj. pt. pr. v komp. superantior (bolj) razpasujoč se, šireč (razširjajoč) se: ignis Lucr.

    2. (pre)ostajati kaj = veliko (obilo) biti česa, obilovati, obiljevati, v izobilju biti na voljo (razpolago) kaj, biti odveč kaj, biti preveč česa: de eo, quod ipsis superat, aliis gratificari Ci., cui deest an cui superat? Ci., quis … tolerare potest illis divitias superare, … nobis rem familiarem etiam ad necessaria deesse? S., cui quamquam virtus, gloria atque alia optanda bonis superabant, tamen … S., eum otium superat L., superante multitudine L., si superant fetus L., superat gregibus dum laeta iuventas V. ko črede prekipevajo od bujne moči, superat tener omnibus umor V., umor superabat in arvis Lucr., antiquae gentis superant tibi laudes Tib.

    3. (kot ostanek) osta(ja)ti, preosta(ja)ti, biti še na voljo (razpolago): aetas huic si superet mulieri Pl., si quod superaret pecuniae retulisses Ci., quaeve humana superant S. fr., res … , quae Iugurthae … superaverant S. izvršitev (izpeljava) katerih je bila za Jugurto prevelik zalogaj (prezahteven podvig), nihil ex raptis in diem commeatibus superabat L., quid igitur superat, quod purgemus … ? L., si de quincunce remota est uncia quid superat? H., superet modo Mantua nobis V., amissa solus palma superabat Acestes V., pars quae sola mei superabit corporis Tib., sex superant versus Pr.; occ. v zvezi z abl. vitā in pesn. brez njega ostati (še) živ, še živeti, preživeti: uter eorum vitā superavit C., superet coniunxne Creusa Ascaniusque puer? V., quid puer Ascanius? superatne et vescitur aurā? V.; z dat.: captae superavimus urbi V.

    II. trans.

    1. premagati (premagovati) = iti čez kaj, preiti (prehajati), priti (prihajati), (pre)peljati se, voziti se, (pre)plavati čez kaj ali preko česa, prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), prečkati, prebroditi, plavati čez kaj, preplavati kaj, prepluti ipd.: temo superat stellas Enn. ap. Varr., superare Alpes L., Alpes cursu Lucan., iugum, montīs, limen V., munitiones L., fastigia tecti ascensu V. zlesti, povzpeti se na zatrep, iti (stopiti) kvišku na zatrep, fossas V. ali saltu viam V. ali retia saltu O. preskočiti, locum priorem V. prednje (prvo) mesto dobiti (doseči), tantum itineris T. prehoditi, prepotovati, flumina Cu., amnem adversum remis V. veslati po reki proti toku, aequor O., mare Sen. tr., fluvium Lucan. preplavati; metaf. (o neživih subj.) dvigniti (dvigati, dvigovati) se nad kaj, vzdigniti (vzdigovati) se nad kaj, preseči (presegati, presezati): (sc. tempestas) summas ripas fluminis superavit C. neurje (= silno deževje) je poplavilo … , quae (sc. turris) superare fontis fastigia posset Hirt., superantne cacumina (sc. Parnassi) nubes O., iubae (sc. anguium) superant undas V., posterior partus superat mensurā priores O.

    2. čez kaj ali preko česa priti, iti, prodreti (prodirati), seči (segati), preiti (prehajati), prehoditi, prepotovati: regionem Ci., regionem castrorum C., cursu insidias circa ipsum iter locatas L., clamor … superat inde castra hostium L. se razlega daleč čez … ; poseb. kot navt.t. t. pluti (ladjati, voziti se) mimo česa, objadrati kaj, obpluti, obladjati kaj, pluti ob čem, mimo česa, okoli česa: promunturium (promuntorium) Luc. ap. Serv., L., Auct. b. Afr., T., Pachynum L., Euboeam N., fontem, saxa Timavi V.

    3. metaf.
    a) koga ali kaj (v čem) prehite(va)ti, prestreči (prestrezati, prestregati), nadkriliti (nadkriljevati), prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): etsi non dubitabam, quin hanc epistulam multi nuntii, fama denique ipse suā celeritate esset superatura Ci. ep., in doctrinis tanto antecessit condiscipulos, ut facile intellegi posset pari modo superaturum omnes in ceteris artibus N., ut (sc. Pyraei portus) ipsam urbem dignitate aequiperaret, utilitate superaret N., qui omnes homines supero Pl., superare aliquem virtute, doctrinā, arte dicendi Ci., qui summam spem civium … incredibili virtute superavit Ci., superare aliquem dignitate vitae, ingenio, omnes splendore N., omnes scelere L., aliquem avaritiā L., Alpium foeditatem L., aliquem nobilitate O., ferrum duritiā O., Phoebum canendo V., Marsya … Mygdoniam Phoebi superatus pectine loton Sil., ne sumptus fructum superet Varr., sententia numero … superata Gell. preglasovano.
    b) premagati (premagovati) koga, zmagati (zmagovati) nad kom, nadvladati (nadvladovati) koga, obvladati (obvladovati) koga, prevladati (prevladovati) nad kom, preobvladati koga, biti močnejši od koga, zmoči (zmagati) koga, užugati koga, ugnati koga α) kot voj. t.t.: Eutr., Fl. idr., hostes Pl., C., Hirt., alicuius ductu hostes C., hostes proelio C., Mysios S., apud Leuctra Lacedemonios N., bello Asiam N., quem (sc. ducem) neque consilio neque copiis superare possent N., clam ferro incautum superat V., quos (sc. hostes) nemo posse superari ratust (= ratus est) Pl., ita triumpharunt, ut ille (sc. Mithridates) pulsus superatusque regnaret Ci., maximas nationes … pulsas superatasque esse C., bello superatos esse Arvernos et Rutenos a[b] Q. Fabio Maximo C., bello superatus Amyntor O., Persas acie a suis esse superatos Cu., superati virtute illius Cu. β) v nevojaškem pomenu: Amm. idr., aliquem dolis Pl., quem nemo ferro potuit superare nec auro Enn. ap. Ci., morbus haud saepe quemquam superat S., superare aliquem donis V. utešiti, pomiriti, quorum fletu et desperatione superatus Eutr. omečen, omehčan; z neživimi obj.: si erum videt superare amorem Pl., quodsi meam spem vis improborum fefellerit atque superaverit Ci. (Orat. in Catilinam IV 23; po drugih je superaverit intr. = če prevlada), varietates autem iniuriasque fortunae facile veterum philosophorum praeceptis instituta vita superabat Ci., milites … labore haec omnia superaverunt C., falsa (laži) vita moresque mei superant S. pobijajo, quam (sc. necessitatem) ne dii quidem superant L., superare labores, casūs omnīs, iram votis V., difficultates Vell.
  • sûrement [sürmɑ̃] adverbe gotovo, zanesljivo, nedvomno; varno

    sûrement! gotovo! seveda!
    qui va lentement va sûrement (proverbe) počasi se daleč pride
  • svét1 world; (zemlja) earth, globe; (vsemirje) the universe

    na svétu in the world
    na tem svétu in this world, in this life, here below
    po celem (vsem) svétu all over the world, the whole world over
    na koncu svéta (figurativno) at the back of beyond
    (ki je) daleč od svéta remote, out of the world, secluded
    širom svéta throughout the wide world, all over the world
    ves svét the whole world
    za ves svét ne, za nič na svét u ne not for all the world, not for worlds, not for anything in the world, for nothing in the world
    do konca svéta to the ends of the earth
    Novi svét the New World
    Stari svét the Old World
    Tretji svét politika the Third World
    oni svét (figurativno) the next life, the other world, the world to come
    od svéta odrezan kraj the back of beyond
    stavbni svét building site
    učeni svét (figurativno) the world of learning
    športni svét (figurativno) the sporting world
    rastlinski svét the vegetable world
    živalski svét the animal world
    začetek svéta the beginning of the world
    konec svéta the end of the world
    podzemeljski svét underworld
    širni svét the wide world
    današnji svét the modern world
    odkar sem na svétu since I was born
    to je na drugem koncu svéta it's on the other side of the globe, it's at the back of beyond
    to je narobe svét! (figurativno) that's making water flow uphill!
    on je najboljši človek na svétu he's the best man alive, you won't find a better man living than him (knjižno than he)
    ona mi je (= pomeni) vse na svétu she is all the world to me
    tako je (pač) na svétu that's the way of the world
    za nič na svétu ne bi tega naredil I would not do it for all the world
    odreči se svétu to forsake the world
    šel bi z njo do konca svéta I'd follow her to the ends of the earth
    poslati koga na oni svét (žargon) to send someone to kingdom-come
    priti na svét to come into the world, to be born, to be brought into the world
    on malo pozna svét he knows little of the world
    prinesti, spraviti na svét to bring into the world, to give birth (to)
    spraviti koga s svéta to do away with someone, to put someone out of the way, to kill someone, (pogovorno) to dispatch someone
    videl je mnogo svéta he is a widely travelled man, he is a great traveller, he is a globe-trotter
    zagledati luč svéta to see the light, to be born, to be brought into the world
    živeti odmaknjen(o) od svéta to live cut off from the world
    objadral je ves svét he has sailed the seven seas
  • svìrājka ž, svìrala ž piščalka, žvegla: praviti od zove svirajku delati bezgovo žveglo; to je na vrbi svirala do tega je še daleč, iz te moke ne bo kruha; biti deveta rupa na -i
  • šíriti to spread; (ideje) to propagate; (novice) to divulge; to circulate, to diffuse; to disseminate; to put into circulation; (razširiti) to extend, to broaden, to widen

    šíriti govorico to circulate (ali to spread, to divulge) a rumour
    njegovo ime širi strah his name spreads fear
    šíriti se to spread, to gain ground, to propagate, to be propagated
    novica se širi po mestu the news is spreading through the town
    govorica se je širila od ust do ust the rumour spread from mouth to mouth
    širi se glas, govorica, da... there is a widespread rumour, rumour is rife, (the) rumour has it that...
    njegova slava se širi daleč naokrog his fame spreads far and wide
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • takó así; de este modo, de esta manera; de tal suerte

    in tako dalje y así sucesivamente; etcétera (krajšava: etc.)
    kakor ti meni, tako jaz tebi si haces mal, espera otro tal
    tako je v življenju así es la vida
    gre mi tako tako así así, fam vamos tirando
    tako ne gre así no puede ser
    tako je, če ... así sucede cuando...
    tako je na svetu así es el mundo
    tako daleč še nismo todavía no hemos llegado ahí
    če je tako en eso caso, siendo así
    je tako lepó! ¡es tan hermoso!
    nisem tako neumen, da bi to verjel no soy tan tonto que me crea eso
    bodite tako dobri (in odprite ...) tenga la bondad (de abrir...)
  • tàm there; in that direction; in (ali at) that place

    tu pa tàm here and there
    tàm doli down there
    tàm notri in there
    tàm preko over there
    tàm zunaj out there
    tàm góri up there
    tàm nekje thereabouts
    tàm daleč yonder
    ne tu ne tàm neither here nor there
  • tan ljudsko= tanto

    en tan (y mientras) medtem, tačas; dokler, medtem ko
    tan fue así que... prišlo je tako daleč, da ...
  • tant [tɑ̃] adverbe toliko; tako zelo; tako dolgo

    tant que tako dolgo kot; dokler
    tant que tako ... kot (tudi)
    en tant que (v svojstvu) kot; v kolikor
    si tant est que če je to tako, vzemimo da, če sploh
    tant que ça (familier) toliko
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    tant mieux, tant pis toliko bolje, toliko slabše
    tant et plus še (mnogo) več
    tant plus que moins nič manj in nič več
    (un) tant soit peu čisto malo, nekoliko
    tant (il) y a que ... naj bo to, kot hoče ...; skratka
    tant s'en faut que ... daleč od tega, da ...; ne samo, da ne, temveč še celó ...
  • tantus-dem, tanta-dem, tantum-dem ali tantun-dem (ixpt. iz tantus in dem, gl. īdem) prav tolik(šen), prav tako velik: periculum Pl., Caecil. fr., pecunia, summa Icti.; subst. tantundem (tantumdem) n
    a) v nom. in acc. = prav toliko: ego tantumdem scio quantum tu Pl., tantundem eius valli agger in latitudinem patebat C. prav tako daleč, magistratibus tantundem detur in cellam, quantum semper datum est Ci., tantundem posteros credere, quantum praesens aetas spopondisset Cu., tantundem omnia sentiens quam si nulla sit usquam Cat.
    b) z gen.: tantundem itineris supererat, quantum emensi erant Cu., undique ad inferos tantundem viae est Ci., tantundem auri atque argenti in eo triumpho translatum L.
    c) v gen. pretii: tantidem quasi feta canes sine dentibus latrat Enn. fr. ap. Varr., decrepitus senex tantidem est, quasi sit signum pictum in pariete Pl., voluntatem decurionum tantidem, quanti fidem suam fecit Ci.
  • tenere*

    A) v. tr. (pres. tēngo)

    1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
    tenere le briglie držati uzde
    tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
    tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
    è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
    tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

    2. držati, imeti, nositi:
    tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
    tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
    tenere a bada qcn. paziti na koga
    tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
    tenere una cameriera imeti služkinjo
    tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
    tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
    tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
    tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
    tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
    tenere una nota glasba držati noto
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
    tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
    tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

    3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
    tenere la parola držati besedo
    tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
    tenere un segreto ne izdati skrivnosti
    tenere un impegno spoštovati obvezo

    4. držati, imeti; vzeti, jemati:
    tieni!, pog.
    te'! na, vzemi!

    5. južnoital. imeti (posedovati):
    tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

    6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
    l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
    il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

    7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
    tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
    tenere bottega imeti trgovino
    tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

    8. držati (vsebina):
    la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

    9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
    tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
    tenere una riunione imeti sestanek

    10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
    tenere la destra iti po desni
    tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
    tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
    tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
    tenere la strada avto držati se ceste
    tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
    tenere testa a qcn. kljubovati komu

    11. imeti za:
    tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
    tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
    tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

    12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
    tenere caldo biti topel (oblačilo)
    tenere compagnia delati družbo
    tenere conto di qcs. kaj upoštevati
    tenere un discorso imeti govor
    tenere una lezione imeti predavanje
    tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
    tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
    tenere stretto stisniti, stiskati
    tenere udienza imeti razpravo

    B) v. intr.

    1. držati, vzdržati:
    tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
    tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
    il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

    2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
    una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
    le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

    3. iti:
    tenere a destra iti po desni
    tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

    4.
    tenere per qcn. držati za koga
    tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

    5. veliko dati na:
    uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
    tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

    6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
    il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
    il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

    C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

    1. držati se za:
    tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
    i due si tenevano per mano držala sta se za roko

    2. držati se, biti (v položaju):
    tenersi aggiornato biti na tekočem
    tenersi sulla difensiva ne napadati
    tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
    tenersi a distanza, da parte držati se na strani
    tenersi a galla plavati, biti na površini
    tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
    tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

    3. zadržati se:
    tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

    4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
    tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
    tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
    tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

    5. iti:
    tenersi a sinistra iti po levi
    tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
    tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

    6. biti, čutiti se:
    tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen
  • tērmine1 m

    1. meja; mejnik

    2. pravo rok, termin:
    contratto a termine terminski posel
    termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
    termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
    termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
    termine di preavviso odpovedni rok

    3. rok:
    a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
    nel termine di un mese v roku enega meseca

    4. konec:
    aver termine končati se
    portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
    volgere al termine biti pri koncu

    5. člen, element:
    complemento di termine jezik indirektni objekt
    termini di una proposizione jezik stavčni členi
    i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
    i termini di un paragone elementa primerjave
    ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati

    6. pren. točka, stopnja; cilj:
    a buon termine precej daleč (s čim)

    7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
    il termine delle provviste konec zalog

    8.
    termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
    le cose stanno in questi termini zadeve so take
    essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom
  • término moški spol konec, smoter; meja, mejnik; rok, termin; cilj; beseda, strokoven izraz; položaj

    término medio povprečno število, sredina, srednja pot
    por (ali en) término medio poprečno, v poprečju
    término técnico strokovni izraz
    estación término končna železniška postaja
    antes del término predčasno
    en primer término v prvi vrsti, na prvem mestu, najprej, pred vsem drugim
    sin término brezkončen, brezmejen
    corre el término rok (po)teče
    fijar (guardar, cumplir) un término določiti (držati) termin
    llegar a término končati se, biti zaključen
    llegar a término feliz (con) nekaj srečno končati
    llevar a término do konca izpeljati, izvesti, realizirati
    poner término (a) dokončati, zaključiti; ustaviti, zadržati
    en buenos términos v pravem pomenu besede; drugače povedano
    en propios términos točno, natančno izraženo
    en tales términos v takih okoliščinah (pogojih)
    por todos términos vobče, sploh, brez izjeme
    llegar a términos de... tako daleč priti, da ...
  • that1 [ðæt, ðóuz]

    1. zaimek (množina those)
    (kazalni) ta, to; oni, -a, -o

    and that in to, in sicer
    at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
    and all that in vse to (táko)
    for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
    like that takó
    this, that, and the other to in ono, vse vrste
    with that s tem
    that which... to (ono), kar...
    that house over there ona hiša tam preko
    to that degree that do tolikšne mere, da...
    that's all to je vse
    that's it! tako je prav! tako je treba!
    that's so takó je
    that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
    and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
    that may be to je možno
    that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
    (is) that so? ali res? je (to) res tako?
    that's the way! tako je prav!
    that is why zato
    that is because to je zato, ker
    that is (to say) to se pravi
    those are they to so oni
    those are his children to (ono) so njegovi otroci
    that was the children to so bili (so naredili) otroci
    that's a dear! to je lepo od tebe!
    what of that? (pa) kaj za to?
    what's that noise? kakšen hrup je to?
    that's what he told me tako mi je on povedal
    let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
    why do you run like that? zakaj tako tečeš?
    this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
    I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

    2. prislov
    pogovorno takó (zelo)

    that much toliko
    that far tako daleč
    that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)
  • this množina these [ðis, ði:z]

    1. zaimek
    ta, to

    all this vse to
    this and that to in ono, marsikaj
    after this po tem
    this above all predvsem to
    before this pred tem
    by this medtem, med tem časom; doslej
    ere this nekoč
    for all this zato, zaradi tega; kljub vsemu temu
    from this od zdaj, odslej
    like this tako(le)
    this, that and the other vse mogoče stvari, razne reči
    this is my brother to je moj brat
    these are my children to so moji otroci
    it is like this stvar je taka
    this is what happened tole se je zgodilo
    this is the way to do it tako(le) se to naredi
    he should have been here by this zdajle bi že moral biti tu
    they were talking about this, that and the other govorili so o tem in onem, o vsem mogočem

    2. pridevnik
    ta, to; današnji

    in this country v tej (naši) deželi
    this day danes
    this year to leto; tekoče leto; letos
    this day week (fortnight) danes teden (14 dni)
    in these days dandanes
    (for) these three weeks zadnje tri tedne
    to this day do danes, še danes
    this morning to jutro, danes zjutraj, davi
    this afternoon danes popoldne
    this evening danes zvečer, drevi, nocoj
    this once to pot edino, edinole tokrat
    this time to pot
    business is bad these days posli gredo slabo te dni (v teh časih)
    take this book, not that one vzemite to knjigo, ne one

    3. prislov
    tako

    this much tako mnogo, toliko
    this far tako daleč
  • tiro m

    1. poteg, potezanje:
    bestia da tiro vprežna žival
    tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
    tiro alla fune potezanje vrvi

    2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
    tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
    tiro con l'arco šport lokostrelstvo
    tiro di partenza šport startni strel
    tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
    tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
    a un tiro di schioppo streljaj daleč
    capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
    essere a tiro pren. pog. biti pri roki

    3. met, metanje; lučaj; strel:
    un tiro di dadi met kock
    il tiro del giavellotto šport met kopja
    tiro a canestro šport met na koš
    tiro in porta strel v vrata, na gol
    tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
    tiro di testa šport strel z glavo

    4. pren. lopovščina, grda šala:
    un tiro secco pog. nenadna smrt
    giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

    5. pren. pog. dim

    6. vohljaj, njuhljaj:
    un tiro di cocaina vohljaj kokaina
  • traîne [trɛn] féminin vleka, vlečenje; vlečna vrv; vlečna mreža; vlečka (pri obleki)

    robe féminin à traîne obleka z vlečko
    être, demeurer à la traîne ostati zadaj (v skupini), daleč zaostati (za drugimi)
    à la traîne v neredu, razmetan; zanemarjen
    vêtements masculin pluriel à la traîne sur une chaise obleke, razmetane, v neredu na stolu
    pêche féminin à la traîne ribolov z vlečno mrežo
  • tree [tri:]

    1. samostalnik
    drevo; steblo, deblo
    zastarelo križ, vislice
    tehnično gred, vreteno

    tree of bearing age rodovitno drevo
    tree of knowledge of good and evil Biblija drevo spoznanja
    tree calf fino telečje usnje za vezavo knjig z liki, podobnimi steblom
    boot tree kopito za škornje
    cross trees navtika lesen križ na vrhu jambora
    family tree, genealogical tree rodovnik
    rose tree rožni grm
    at the top of the tree figurativno na največjem položaju v svojem poklicu
    to be up a tree pogovorno, figurativno biti v stiski, v škripcih, v brezizhodnem položaju
    he cannot see the wood for the trees figurativno zaradi dreves (od samih dreves) ne more razpoznati gozda
    as the tree is, so is the fruit jabolko ne pade daleč od drevesa

    2. prehodni glagol
    pognati, spoditi (žival) na drevo; dati na kopito
    figurativno, pogovorno spraviti v škripce, v stisko, v težave (koga)

    the dog treed the squirrel pes je prepodil veverico na drevo
  • trenta

    A) agg. trideset; trideseti

    B) m

    1. trideset:
    nel '30 leta 1930, 1830 ipd.
    chi ha fatto trenta può fare trentuno pren. če si prišel tako daleč, ne pusti stvari nedokončane

    2. šol. tridesetica (najvišja ocena pri univerzitetnih izpitih)