Franja

minimo

A) agg. (superlativ od piccolo) najmanjši; zelo majhen; minimalen:
ottenere il massimo risultato con il minimo sforzo doseči najboljši rezultat z najmanjšim naporom
prezzo minimo zelo nizka cena
programma minimo minimalni program

B) m

1. minimum, najmanj, najmanjša mera, najmanjša stopnja:
minimo garantito zajamčena najmanjša plača

2. avto minimum, najmanjše število obratov:
marciare al minimo voziti ob najmanjšem številu obratov

3. relig. pavlinec

ministrō -āre -āvī -ātum (minister)

1. (po)streči komu, (po)gostiti koga: Acastum retine, quo tibi commodius ministretur Ci. ep., si quis ex familia coeperit adversa valitudine adfici, videndum erit, ut is quam commodissime ministretur Col.; poseb. streči pri jedi (mizi), jedi in pijačo prinašati na mizo, (vino) natočiti (natakati) in poda(ja)ti, (po)streči komu s čim: hic ministrabit Pl., servi ministrant Ci., ministrare cibos T., nectar O., Ganymedes pocula ministrans Ci., ministratur poculis maximis Ci. streže se z največjimi čašami, cena ministratur pueris tribus et lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H. pri jedi strežejo trije mladi sužnji, soli fictilibus ministrari iussit T. v lončenih posodah, nosmet inter nos ministremus monotropi Pl.; z inf.: ut (sc. Ganymedes) Iovi bibere ministraret Ci. da bi bil Jupitrov točaj; occ. (po)streči s čim, oskrbeti (oskrbovati), uporabiti (uporabljati), ravnati s čim: velis (dat.) ministrat V. streže jadrom (po drugih je velis abl. in je treba glag. ministrat dodati ratem iz predhodnega ratem canto subigit, torej: streže ladji z jadri, jo usmerja; prav tako tudi: ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V. ali m. ratem vento Val. Fl., navem velis m. T. oskrbeti z jadri, m. telis pariterque habenis (dat.) Stat. streči jim = rokovati z njimi, uporabljati jih, caelo modo sol, modo luna ministrat Pr. sveti, m. sumptibus (dat.) Varr. stroške plačevati, poravnavati.

2. poda(ja)ti, da(ja)ti, prinesti (prinašati), priskrbeti (priskrbovati), podeliti (podeljevati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): sic arma viro sociosque ministrat Val. Fl., equus terga ministrat Val. Fl., iamque faces et saxa volant, furor arma ministrat V., hinc raptas fugientibus ingerit hastas in tergus (Iuno vires animumque ministrat) V., adnectebatque Caecilium Cornutum praetorium ministravisse pecuniam T., prolem Tib. podariti, vinum, quod verba ministret H., m. faces furiis Clodianis Ci., nova bello semina m. T., victum alicui Varr., capra pilos ministrat ad usum nauticum Varr., a nobis omnia populo Romano semper et belli adiumenta et pacis ornamenta ministrata sunt Ci.

3. (po)skrbeti za kaj, izvršiti (izvrševati): Sil., res omnes timide m. H., iussa medicorum O.

Opomba: Skrč. nosmet inter nos minstremus (po novejših izdajah ministremus) monotrophe: hoc conviviumst Pl.

mitellīta cēna -ae, f (mitella) mitelíta = „pojedina naglavnic (oglavnic)“, draga in razkošna pojedina, pri kateri so gostje dobili v dar oglavne poveze (mittela, gl. mitella): Suet.

moderado zmeren, umerjen, miren

moderado en los gastos gospodaren, varčen
precio moderado zmerna cena

modicité [-site] féminin neznatnost, majhna velikost ali višina

modicité du prix nizka cena

mŕkati (-am) | mŕkniti (-em) imperf., perf.

1. offuscarsi, oscurarsi (tudi pren.):
mesec je mrkal la luna si stava offuscando
njegova slava je mrknila la sua fama si è offuscata

2. (ugašati, ugasniti; izginiti, izginjati) sparire, svanire; dileguarsi; eclissarsi:
po večerji je mrknil dopo la cena si è dileguato, eclissato

3. (postati, postajati mrk, nerazpoložen) oscurarsi (in volto), diventare di malumore;
mrkniti z očmi po čem guardare qcs. di sfuggita, sottecchi

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù

mundus¹ 3, adv. -ē in munditer

1. čeden, snažen, brhek, (gosposko) ličen, nališpan, nakičen: nil videtur mundius Ter., cena, suppellex H., liber pumice mundus H., homo Ci., Menander Pr., in suo quaeque loco sita munde Pl., parum munde et parum accenter Sen. ph., quam mundissima purissimaque fiat Ca., quom sedulo munditer nos habemus Pl.; kot graja: cultus iusto mundior L. preveč lično; pesn.: loca navibus munda Enn. fr. olepšani; subst.: instrumenta in mundum recepta pozni Icti. na čisto prepisana.

2. occ.
a) prazničen, pražnji, boljši, fin: annona, panis Lamp.
b) (kakor merus) čist, pristen, pravi: scabies famesque mundae Cat., laurus Mart.
c) (o izražanju) ličen, prijeten, prikupen, ljubek, mičen, uglajen, prefinjen: verba O., versūs, quibus mundius nihil reperiri puto Gell., munde facti versūs Gell.
d) adv. vljudno, pošteno, spodobno, dostojno, kakor je prav: parum munde et parum decoriter Sen. ph., munditer dicere Ap.

nabáven purchasing; purchase

nabávna cena purchase price, cost price
nabávna komisija purchasing commission
nabávni list order form; list of requirements
šef nabávnega oddelka chief buyer

nabáven d'acquisition, d'achat

nabavna cena prix moški spol coûtant (ali d'achat)
nabavni stroški frais moški spol množine d'acquisition (ali d'achat)
nabavna vrednost valeur ženski spol d'achat

nabáven (-vna -o) adj. di acquisto:
nabavna in prodajna cena prezzo di acquisto e di vendita

nabáven

nabavna cena precio m de compra
nabavni stroški gastos m pl de adquisición

nabavn|i (-a, -o) Anschaffungs-, Beschaffungs-, Einkaufs- (cena der Anschaffungspreis, Einkaufspreis, urad das Beschaffungsamt, stroški Anschaffungskosten množina, vrednost der Anschaffungswert, oddelek die Einkaufsabteilung)
nabavna zadruga die Einkaufsgenossenschaft

nadomestitven|i (-a, -o) pravo Wiederbeschaffungs- (stroški množina Wiederbeschaffungskosten, cena der Wiederbeschaffungswert)
nadomestitveni znak das Ersetzungszeichen

naft|a ženski spol (-e …) das Erdöl, Öl
nafta iz skrilavcev Schieferöl
surova nafta Rohöl
… nafte Erdöl-, Öl-
(cena der Erdölpreis, črpanje die Erdölförderung, die Erdölgewinnung, dežela izvoznica das Ölland, das Erdölexportland, dežela proizvajalka der Erdölerzeuger, nahajališče das Erdölvorkommen, die Erdöllagerstätte, poraba der Erdölverbrauch, dežela porabnica das Erdölverbrauchland, predelava die Erdölverarbeitung, rafinerija die Erdölraffinerie, rafiniranje die Erdölraffination, uvoz der Erdölimport, Ölimport, vrtanje za nafto die Ölbohrung, zaloga der Erdölvorrat, alarm zaradi razlitja der Ölalarm)
omejiti dobave nafte (jemandem) den Ölhahn zudrehen
potrebe po nafti der Erdölbedarf
bogat z nafto ölreich
ki črpa nafto [erdölfördernd] Erdöl fördernd
ki izvaža nafto [erdölexportierend] Erdöl exportierend
ki uvaža nafto erdölimportierend
ki vsebuje nafto skrilavec, plast ipd.: ölführend
onesnaženje morja z nafto die Ölpest

nafta samostalnik
1. (naravni vir) ▸ kőolaj, ásványolaj, olajZa vodne ptice veliko potencialno grožnjo predstavljajo onesnaževanje in razlitja nafte. ▸ A szennyezés és az olajkiömlések komoly potenciális veszélyt jelentenek a vízimadarakra.Naftni kartel Opec pokriva dve petini svetovnih potreb po nafti. ▸ Az Opec olajkartell a világ kőolajszükségleteinek kétötödét fedezi.
Sodček nafte naj bi prihodnje leto povprečno stal okoli 25 dolarjev. ▸ Egy hordó kőolaj jövőre előreláthatólag átlagosan 25 dollárba kerül majd.
Povezane iztočnice: surova nafta, lahka nafta

2. (gorivo) ▸ gázolaj, dízel, olajPrivezal sem jadrnico ob pomolu s črpalko za gorivo in čakal, da bi prišel uslužbenec in mi natočil nafto. ▸ A csónakot az üzemanyagtöltő mólóhoz kötöttem, és vártam, hogy jöjjön a személyzet egyik tagja feltölteni a tankomat.Zaradi milega vremena so pri ogrevanju porabili manj nafte in plina. ▸ Az enyhe időjárás miatt kevesebb gázolajat és gázt használtak el fűtésre.
Zaradi vonja po nafti gasilci in policisti sumijo, da je šlo za namerni požig. ▸ Az olajszag miatt a tűzoltók és a rendőrök szándékos gyújtogatásra gyanakodnak.
Poleg velike moči in pogona pa bo avto zanimiv tudi zaradi majhne porabe le 4,1 litra nafte na sto kilometrov. ▸ Nagy teljesítményén kívül az autó alacsony fogyasztása miatt is érdekes lesz: mindössze 4,1 liter gázolajat fogyaszt 100 kilométeren.

najnižj|i (-a, -e) der niedrigste; Mindest- (znesek der Mindestbetrag, kazen die Mindeststrafe, dovoljena hitrost die Mindestgeschwindigkeit, obdavčitev die Mindestbesteuerung, predpisana teža das Mindestgewicht, zahteva die Mindestforderung); Tiefst-, Tief- (temperatura die Tiefsttemperatur, cena der Tiefstpreis)
najnižji možni znesek der Kleinstbetrag

najvišj|i (-a, -e) der/die/das höchste, po legi: höchstgelegen
najvišji možni höchstmöglich
drugi najvišji der zweithöchste
Höchst-, Maximal-, Meist- (dosežek die Höchstleistung, nivo vode die Höchstflut, der Höchststand, odmerek die Höchstdosis, Maximaldosis, znesek der Höchstbetrag, ponudba das Meistbot, Meistgebot, cena der Höchstpreis, hitrost Höchstgeschwindigkeit, kazen die Höchststrafe, kakovost die Höchstqualität, poraba der Höchstverbrauch, tarifa der Höchstsatz, Höchsttarif, temperatura die Höchsttemperatur, teža das Höchstgewicht)
najvišja modrost figurativno der Weisheit letzter [Schluß] Schluss
najvišji po rangu ranghöchst

nakúpen (-pna -o) adj. di acquisto:
nakupna cena prezzo di acquisto

nakupn|i (-a, -o) Kauf- (cena der Kaufpreis, die Kaufsumme)